Znana slovenska zgodba: doma spregledani, v tujini hvaljeni

Kako se je razpletel razpis ministrstva za kulturo (MzK) za izbor izvajalca e-knjige je znano, ker sta se prijavila le dva interesenta, je ministrstvo razpis umaknilo. Na založbi Beletrina, kjer so veljali za favorita, saj je sistem Biblos daleč najbolj uveljavljen, so bili razočarani, obenem pa tudi precej presenečeni, saj se zdaj ministrstvo prav z Biblosom hvali v Bruslju.

Marjan Gujtman, ki je na MzK zadolžen za knjižničarstvo, je namreč na Beletrino naslovil pismo, v katerem navaja, da je »slovenski model izposoje e-knjig resnično primer dobre prakse«, kar se je potrdilo tudi na sestanku skupine odprte metode usklajevanja (OMU) za zagotavljanje promocije branja v digitalnem okolju, z namenom spodbujanja in razvoja občinstev, ki je potekal konec maja v Bruslju. Model je bil po Gujtmanovih besedah na seji večkrat izpostavljen tudi s strani predsedujočega Franka Huysmansa, ki je z njegovo vsebino zelo dobro seznanjen.

Razvoj modela v prihodnosti?

Na sestanku je bilo dogovorjeno, da do septembra pripravijo konkretne prezentacije dobrih projektov, zato sedaj na ministrstvu pozivajo založbo Beletrina, da se lotijo ustrezno tovrstne prezentacije. Priloženih je še nekaj navodil, denimo naj se izpostavi »model sodelovanja neprofitne založbe in javnega sektorja, motiviranje založb za vključitev v sistem; predviden učinek izposoje e-knjig na založnika in na knjižnico, reakcija na celotno knjižno verigo, vprašanje avtorskih pravic... «

Poleg tega naj bi pri Beletrini predstavili še njihovo vizijo razvoja modela v prihodnosti, kar se zdi še posebej nenavadno, saj so v založbi že napovedali, da bodo jeseni – če se pokrivanje stroškov, ki znašajo okoli sto petdeset tisoč evrov letno, ne bo uredilo – prisiljeni sistem Biblos ugasniti. Urednik in direktor Beletrine Mitja Čander je bil s komentarji skop, dejal je le, da se mu zadeva glede na potek in razplet razpisa zdi nekoliko bizarna, saj po eni strani njihovo vlogo zavrnejo, po drugi jih v Bruslju hvalijo in pričakujejo od njih predstavitev projekta.

Razprave potekajo

Za komentar smo zaprosili tudi pristojne na ministrstvu za kulturo. Tam so odgovorili, da je bil slovenski model izposoje e-knjig v zadnjem letu dni predstavljen na različnih strokovnih forumih, tudi mednarodnih, kot primer dobre prakse zaradi dobrega sodelovanja med založniki, avtorji, knjižnicami in knjižničnim informacijskim servisom. Tako je bilo tudi v okviru skupine OMU v Bruslju, kjer so predstavili poročila o modelih e-izposoje v večini držav Evropske Unije.

Mandat delovne komisije je napisati končno poročilo o modelih izposoje e-knjig v EU in navesti primere dobrih praks, ki morajo zagotavljati čim širšo dostopnost gradiva uporabnikom (izpostavljeni so prvenstveno uporabniki s posebnimi potrebami, mladina, starejši, migranti, čezmejnost, pri nas Slovenci v zamejstvu in tujini), zagotavljati ravnovesje med dostopnostjo aktualnega knjižnega gradiva in tržno ekonomijo, prepoznati ovire v procesu e-izposoje...

Razprave tako potekajo predvsem v smeri učinkov platform za izposojo e-knjig na razvoj bralne kulture evropskih državljanov in s tem posredno dviga ravni njihove pismenosti oziroma kako in na kakšen način evropske države vzpodbujajo branje v e-okolju. Morebitne razprave o obliki ponudbe ali servisa, pravnem statusu ponudnika, o posameznih organizacijskih ali poslovnih modelih ali financiranju niso predmet dnevnih redov delovne skupine.