Berem ... Boris Cavazza

»Rad berem in to počnem, če mi le čas dopušča.«

Objavljeno
07. april 2014 19.30
Slovenija, Ljubljana, 04.11.2010. Boris CAVAZZA, reziser in igralec v novi uprizoritvi predstave Lunine mene avtorja Sama Sheparda na malem odru SNG Drame Ljubljana. Foto: Uros HOCEVAR/Delo
V. P. S., kultura
V. P. S., kultura

»Na nočni omarici imam cel kup knjig, večinoma na pol prebranih, nekatere pa sem tudi do konca prebral. Med njimi sta dve knjigi Juliana Barnesa, Smisel konca in Nč bat. Ta avtor mi je zelo pri srcu, saj sem režiral njegova Prerekanja v Mali drami.

Poleg tega sem ga imel priložnost tudi osebno spoznati. Je zelo zanimiv, duhovit človek, tako kot njegova literatura, ki je prežeta s pozitivnim cinizmom. Potem je tu knjiga Psihomagija Alejandra Jodorowskega. To je poseben človek, ukvarjal se je z igralstvom, magijo, čarovništvom itd.

To knjigo berem predvsem zaradi svojega poklica, mislim, da mi bo dala nove uvide. Spet berem tudi Brechta, Opero za tri groše, ki sem jo nekoč igral, zdaj pa bi si jo rad malo osvežil v spominu. Vsekakor moram omeniti Harukija Murakamija, ki je fenomenalen pisec, in njegov 1Q84.

In knjigo v italijanščini, v kateri tudi berem, japonskega avtorja Tsugeja Teruhika, ki govori o skrivnostih pisatelja Murakamija, o njegovem življenju, o tem, kako se izogiba novinarjev in javnosti ...

Ponovno sem se lotil branja knjige Bernarda Nežmaha Zrcala komunizma, gre za knjigo odličnih intervjujev tega avtorja. Skratka, rad berem in to počnem, če mi le čas dopušča.«