Berem ... Živa Rogelj

Po katerih knjižnih naslovih posega TV-voditeljica?

Objavljeno
14. julij 2014 16.21
V. P. S., kultura
V. P. S., kultura

»To je tako brezveze. Na živce mi gre ta ton glasu. Ti lasje ne gredo k mojemu obrazu.« Kar naenkrat so se v našem življenju pojavili ti stavki in najstništvo, čeprav po številkah še nismo tam. Morda se bo čudno slišalo, a znanje, različne pristope in razlage o vzgoji dostikrat poiščem v knjigah.

Medtem ko je hči hlastajoče nabirala knjige v drugem nadstropju Knjižnice Otona Župančiča, sem s police za starše vzela Jasperja Juula Družine z najstniki.

Uvod je dober in zelo uporaben. Ko sem knjigo priporočila še prijateljici, je ugotovila, da je v Ljubljani izposojenih 45 izvodov, torej ni nobeden na voljo, medtem ko so vsi izvodi v okolici Ljubljane prosti. Hmmm.

In ko zadnjič srečam kolega, me vpraša, kaj naj bere. Spomnim se, da sem na dušek prebrala Gottland, sploh tisti del o tovarnarju Bati, ki ga je napisal Mariusz Szczygieł.

On mi priporoči dela Knuta Hamsuna. In ko takoj zatem že brskam med njegovimi knjigami, mi s police H padeta v naročje dve drugi: Chad Harbach Umetnost obrambe in napada in Michel Houellebecq Zemljevid in ozemlje. Že v knjižnici so me prve strani Houellebecqovega romana spravile v dober smeh, skozi Harbachov 667 strani obširni roman pa se nič kaj športno, a počasi prebijam.

Za povrhu me zdaj spremlja še Skrb za status Alaina de Bottona in tako raziskujem, zakaj sem drugačna.«