Tiskane izdaje
Za vsakogar
V Nemčiji in Franciji imajo e-knjige le triodstotni tržni delež, spletna prodaja tiskanih knjig pa obsega od deset do dvajset odstotkov. In prodaja e-knjig v Sloveniji? Toliko kot so jih prodali v vsem lanskem letu, so pri Mladinski knjigi letos prodali v vsega treh mesecih, je povedal Kovač. Cene njihovih e-knjig – zdaj jih je 210, število se bo seveda povečevalo – so enake cenam žepnih knjig, gibljejo se med devetimi in 35 evri. Postrežejo si lahko vsi, ki imajo ipad, iphone ali pametni telefon ali tablico z operacijskim sistemom Android.
Najprej so si pri Mladinski knjigi spletno knjigarno za elektronske naslove zamišljali drugače, pred letom pa so na trgu e-knjig opazili pomembno spremembo: pomembnejše od bralnika (MK je najprej stavila na podjetje Kobo in njegov bralnik) so postale bralne e-aplikacije. MK sodeluje s podjetjem Impelsys, ki ima med strankami založbe Elsevier, Oxford University Press, HarperCollins, Harcourt, McGrawHill, Wiley-Blackwell, The MIT Press in druge.
Med sedanjimi e-naslovi Mladinske knjige so na primer mladinsko delo Isabel Abedi Šepet, Klateži dharme Jacka Kerouaca, zbirka misli in izjav Steva Jobsa iSteve, kriminalka Tri sekunde Andersa Roslunda in Borgeja Hellströma, knjiga spisov Umberta Eca Ustvarjanje sovražnikov, seveda tudi njegov roman Ime rože, Zgodovina branja Alberta Manguela, neustavljivo uspešni prvenec Jonasa Jonassona Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil, družinska kronika Amósa Oza Zgodba o ljubezni in temnini, svetovna uspešnica o neapeljski kamori Roberta Saviana Gomora, ljubiteljem poezije ponujajo pesniško zbirko Cirila Zlobca Tiho romanje k zadnji pesmi in zbirko Levu sem zribal glavo do pol gobca, potem sem nehal Tomaža Šalamuna. Branje za vsakogar, predvsem pa uspešnice in izbrani naslovi iz zbirk žepnih knjig.
Slovenska pestrost
Spletna e-knjižnica in e-knjigarna Študentske založbe Biblos, ki deluje od 1. julija, poleg kupovanja knjig omogoča tudi izposojo e-knjig, ponuja tudi več kot sto brezplačnih knjig, večinoma slovenske klasike. Med največkrat izposojenimi so na prvem mestu Čefurji raus! Gorana Vojnovića, Nemška loterija Miha Mazzinija, Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti Bojana Ekselenskega, Cavazza Vesne Milek in Socotra Majde Kamenšek Gajšek. V testnem obdobju so imeli okrog 6400 izposoj, Biblios je obiskovalo 1100 stalnih uporabnikov.
V e-knjigarni Ptica prodajajo e-knjige v slovenščini in angleščini, naslovi so dosegljivi v formatih .epub, .mobi in .pdf, vendar pa se zastonjskost, na primer pri slovenskih klasikih, tu neha: za Cankarja, Stritarja, Jurčiča in druge je treba odšteti 2,99 evra, za nekatere naslove 3,19 evra, za nekatere tudi 11,99 evra. Avtorske pravice, pravi kolofon, ima e-knjigarna tudi za besedila v javni lasti?! Med prodajnimi uspešnicami so naslovi v angleščini, Hinduizem Karana Singha, Sinovi in ljubimci D. H. Lawrencea, Baskervillski pes Arthurja Conana Doyla in Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda.
Prva tukajšnja založba elektronskih knjig Ruslica, projekt časopisne hiše Večer, še zmeraj deluje: že pred leti so ponudili prve bralnike s tehnologijo tako imenovanega e-črnila, ki jo uporablja tudi Amazonov Kindle, doslej so objavili malo več kot 160 naslovov. Urednica Helena Grandovec poroča o opažanju, da se najbolje prodajajo knjige, ki so obvezno branje v šolah.
Američani navdušeni
Če gre verjeti eni največjih čitalnic na svetu, newyorški podzemni železnici, bodo knjige brez predznaka e počasi dobile podobno nostalgično patino, kot jo imajo gramofonske plošče. Potniki namreč vse bolj listajo po pametnih telefonih, tablicah ali namenskih bralnikih, vse manj pa jih tovori papir.
»Ljubim knjige. Zbiram jih oziroma zdi se, da kar same najdejo pot v moj dom,« je zapisal eden od blogerjev na spletni strani časnika Economist. In potem skrušeno priznal, da je kupil e-bralnik, ker je toliko bolj priročen. Anthony Marx, predsednik newyorške javne knjižnice, je po lastnih besedah pred časom sopotnici na vlaku sočutno pripomnil, da je njen e-bralnik slab za oči. »Moje črke so večje od vaših,« mu je zabrusila in pomilovalno gledala njegov boj s plahtami časopisnega papirja.
Že lani je v ZDA prodaja e-knjig (282 milijonov dolarjev) prvič presegla tisk s trdimi platnicami (230). Na prvem mestu so bile še vedno knjige z mehko vezavo (300), toda medtem ko se je njihova prodaja zmanjšala za desetino, so e-knjig prodali kar 28 odstotkov več. Analitiki takšen skok povezujejo z vse več lastniki elektronskih naprav, ki omogočajo e-branje. Tako založbe v ZDA že v povprečju petino prometa ustvarijo z digitalnimi izdajami.
Trg e-knjig je že dolgo spopad Amazona proti vsem drugim oziroma boj vseh drugih, da jih Amazon ne bi izrinil povsem na rob. Najtežje gre klasičnim knjigarnarjem, saj je druga največja veriga Borders lani dokončno zaprla vrata, največji Barnes & Noble je pravkar odslovil direktorja, ker so s svojimi bralniki Nook zabredli globoko v rdeče številke.
Ameriški založniki so v krasni novi e-svet stopili previdno, vanj so jih skoraj potegnile zahteve bralcev. To velja predvsem za šest največjih svetovnih založb (pravzaprav pet, saj se Random House in Penguin združujeta), medtem ko majhne in neodvisne založbe bolj pogumno preizkušajo novi medij.
Težaven odnos se je spletel tudi med založniki in knjižničarji, pravzaprav drugi v očeh prvih ves čas zmanjšujejo njihove zaslužke, e-knjige pa so to še poudarile. Anthony Marx pravi, da je njihova branost lani poskočila za kar 168 odstotkov. Lani je imela newyorška knjižnica sto tisoč izvodov 37.000 različnih e-knjig (in 6,5 milijona izvodov različnih papirnatih knjig). Po nekaterih raziskavah večina Američanov še ne ve za možnost e-izposoje. A to ne drži v New Yorku, čakalna doba za najbolj iskane e-naslove je po več tednov.
