Izvirna slovenska slikanica: zmagal je pravljični čudež

Nagrado Kristine Brenkove je dobila Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo Vitomila Zupana.

Objavljeno
02. april 2012 19.27
Posodobljeno
02. april 2012 21.00
Valentina Plahuta Simčič , kultura
Valentina Plahuta Simčič , kultura

Nagrado izvirna slovenska slikanica 2012 za nagrado Kristine Brenkove je dobila Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo (založba Miš). Žirija je o njej zapisala, da je veličastna slikanica, pravi biser, kakšnih doslej v slovenskem prostoru ni bilo veliko.

Predsednik Strokovnega združenja slovenskih založnikov in knjigotržcev pri GZS Bojan Švigelj je na novinarski konferenci povedal, da nagrado podeljujejo, ker verjamejo, da z njo pomagajo razvijati bralno kulturo pri najmlajših bralcih, in sicer s kakovostnimi slikanicami.

Dodal je, da se bo po sklepu upravnega odbora združenja založnikov ta nagrada poslej imenovala samo nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Tako bodo namreč še bolj poudarili ime te priljubljene pisateljice in prizadevne urednice otroškega leposlovja.

Na letošnji razpis za nagrado izvirna slovenska slikanica 2012 za nagrado Kristine Brenkove so založniki poslali 56 del. Ocenjevala jih je tričlanska žirija v sestavia Darja Lavrenčič Vrabec, Maja Gspan in Zdravko Papič. V ožji izbor je uvrstila pet slikanic.

To so Tista o bolhah pisateljice Saše Eržen z ilustracijami Jane Urbas (Mladinska knjiga), Hudičeva slina: slovenska ljudska pravljica v priredbi Anje Štefan in z ilustracijami Zvonka Čoha (Mladinska knjiga), Juri Muri po Sloveniji: tretji del stare zgodbe pisatelja Toneta Pavčka z ilustracijami Damijana Stepančiča (Miš), Čudežni prstan avtorja Petra Svetine z ilustracijami Damijana Stepančiča (Vodnikova založba, Kud Sodobnost International) in Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo pisatelja Vitomila Zupana z ilustracijami Damijana Stepančiča (Miš). Nagrado je, kot smo že povedali, dobila slednja.

Maja Gspan je opozorila na dejstvo, da so bile nomirane kar tri knjige, ki jih je ilustriral Damijan Stepančič. Posebej pohvalno je, da je ilustratorjev stil v vsaki slikanici drugačen, izviren, ne sledi klišejem. Stepančič vedno izumi nekaj novega, opazna je tudi analitičnost pristopa.

Kako najti pravo ljubezen

O nagrajeni knjigi Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo je Maja Gspan povedala, da je čisti ustvarjalni presežek, ki je nastal iz intimne potrebe po ljubezenski izpovedi. Njen izid je svojevrsten pravljični čudež, saj se je moralo, da je nastala, sestaviti precej stvari. Veliko zaslug ima Ifigenija Simonović, ki je izvirnik knjige izročila Nuku, prepis pa založniku, ki je znal najti pravega ilustratorja.

Pravljico je Vitomil Zupan napisal pred 73 leti in jo za božič 1938. poklonil izvoljenki in kasnejši ženi Niki, objavil pa je ni nikoli. Je ročno ilustrirana, sešita v zvezek, zvezana z zlato vrvico in spravljena v prelepo, ročno izdelano škatlico.

Pravi čudež je, da se je ohranila kljub viharjem druge svetovne vojne in povojnim razmeram, ki pisatelju in njegovim bližnjim niso bile naklonjene. Bere se kot ena od skrivnostnih Šeherezadinih pravljic iz Tisoč in ene noči, govori pa o brezpogojnem zaupanju v ljubezen. Osrednji lik je nepremagljivi vojščak in zavojevalec Samum Al Arida, ki si sredi sijajne neranljivosti želi odkriti in najti resnično ljubezen. Modrec mu pove, da lahko princ ustvari ljubezen samo iz sedmih kapljic krvi, prelitih iz resnične ljubezni.

V Stepančičevih ilustracijah te pravljice lahko prepoznamo slovensko tradicionalnost, kot jo denimo izžarevajo ilustracije Marlenke Stupica, črpa tudi iz bogate kulturne tradicije islama. Že v naslovu knjige prepoznamo zapis, ki spominja na arabsko pisavo, s čimer je nakazano, da bralec vstopa v svet Orienta.

S porumenelimi listi na robovih oblikovalec bralca opozarja, da bere knjigo, ki je nastala že pred mnogo leti. Knjiga je tudi sicer kot celota lepo oblikovana, je še povedala Maja Gspan. Bolj kot otrokom je namenjena odraslemu naslovniku, pa tudi mladostnikom.