Tiskane izdaje
Knjiga bo življenje Keltov približala širši javnosti. To področje dolgo ni bilo raziskano, v zadnjih desetletjih pa so ga obravnavali le v ozkih strokovnih krogih, meni Sivec.
Kot pravi Gaspari, so imeli Rimljani Kelte za primitivno pleme. Označevali so jih za pijance in ženskarje, ki so se borili s primitivnim orožjem. Arheologija je prišla do drugačnih ugotovitev, med drugim so Rimljane večkrat tudi premagali.
Sivec je dogajanje postavil v 1. polovico tretjega stoletja pr. n. št., ko je keltsko pleme Tavriski prevzelo območje današnje Slovenije. Prvi, ki je opisal Kelte, je bil Julij Cezar, zaradi svoje vloge seveda negativno. Opisal jih je kot surovo, pohlepno, vojaško neurejeno ljudstvo, a je iz opisa vela tudi simpatija. Živeli so namreč zelo svobodno, globoko povezani z naravo in onostranstvom, pravi Sivec, ki je knjigo s podnaslovom Povest o zadnjih bojih in prvi ljubezni posvetil obdobju zadnjega desetletja Cezarjevega vladanja.
V tem času je prišlo do spopadov med Kelti in Rimljani, ki so prodirali preko Ocre (današnje Hrušice) do Navportusa (Vrhnike). Ob spopadih sta ljudstvi tudi sodelovali. Kelti so trgovali z jantarjem - preko našega ozemlja je tekla jantarska pot -, rimske ženske pa so bile nore na nakit iz jantarja, je pojasnil Sivec. Jantar so Kelti prinašali s severa, kamor po Sivčevih besedah »rimski stroj« ni mogel.
Sivec se je za pisanje o Keltih odločil, ker je ugotovil, da o tem času ne obstaja leposlovno delo. Po Jalnovem romanu o koliščarjih Bobri zeva tisočletna luknja, vse do romana Mire Mihelič Tujec v Emoni. Gradivo je preučeval dve leti, pri čemer je uporabil 70 različnih virov, ki jih je navedel tudi v knjigi za nadaljnje raziskovanje. Pričujoči knjigi bo v tetralogiji Rimljani na naših tleh čez mesec dni sledila knjiga Usodna emonska lepotica, pozneje v letu pa še Burja nad mrzlo reko - o antični bitki ob Vipavi - ter knjiga Atila, šiba božja.
