Tiskane izdaje
»Salabolt, deca, damu!« pravijo v Kostelu ob Kolpi, ko je res skrajni čas, da se otroci razidejo in gredo domov. Vmes se Kostelci, ko se srečajo, »navergljajo«, če je treba, tudi »izlarmajo«, vmes pa se kdaj pa kdaj tudi »bunijo«.
Vse te posebnosti kostelskega narečja so zbrane v Kostelskem slovarju, ki je ne samo najobsežnejši, ampak tudi strokovno najbolj dodelan narečni slovar pri nas.
Gradivo zanj je začel zbirati duhovnik in jezikoslovec Jože Gregorič (1908–1989) v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer so z občino Kostel izdali Kostelski slovar, ne skrivajo navdušenja nad delom, ki ga je opravil duhovnik in jezikoslovec Jože Gregorič.
Mož, ki je bil rojen v Delaču v Kostelu in je najprej končal bogoslovje v Ljubljani, potem pa še študij slavistike v Zagrebu, je že pred drugo svetovno vojno začel zbirati posebnosti kostelskega narečja oziroma govora Delača in okolice. Jezikoslovec Peter Weiss, ki je po Sonji Horvat od leta 2003 skupaj s slovaropisko Ivanko Šircelj - Žnidaršič urejal bogato Gregoričevo gradivo, pravi: »V Kostelskem slovarju je obdelano avtentično gradivo avtentičnega govorca.«
Kostelski slovar obsega 541 strani, kjer je skupaj 17.774 gesel, od tega 12.615 polnih gesel, 988 podgesel in 4171 kazalčnih gesel. Slovar je dragocen, ker poleg avtentičnega gradiva vsebuje tudi mnoge ponazarjalne primere, na primer »ako matere pri družini pofali, je vse naopak«.
Podobno velja za poknjižene oblike, ki jih je pripravil že Jože Gregorič, in razporeditev besed v posamezne pomenske skupine. »Povsem uredniško pa je bilo povezovanje sopomenk, kot sta na primer zdravnik in dohtar,« razlaga Peter Weiss.
Kostelski slovar ima urejeno povezavo knjižnih in narečnih izrazov, tako da lahko tudi nepoznavalec kostelskega narečja poišče ustrezne izraze. Tak primer je pritrkavanje, kjer je dopisana narečna beseda »kampenanje«, v geslu kampenjanje pa izvemo, kaj je to v knjižnem jeziku: poleg »pritrkavanje« še »govorjenje, klepetanje«. »Dodatna razsežnost Kostelskega slovarja je tudi to, da vsebuje veliko krajevnih imen z oblikami za prebivalce in prebivalke in s pridevniki iz njih ter osebnih imen, kot je na primer Tiče za Matijo,« razlaga Peter Weiss.
Velika posebnost slovarja so ilustracije, ki jih je narisal Jože Gregorič. V slovarju je objavljenih 82 in dopolnjujejo posamezna gesla. »Tako vidimo, kaj se je zdelo avtorju pomembno prikazati bralcu v konkretnejši, ne samo besedni obliki,« pravi sogovornik.
Drugi narečni slovarji nimajo ilustracij ali pa jih imajo, vendar ne avtorskih. Toda Gregorič se je že v svojem času zavedal, da določena znanja in védenja izginjajo, zato je z ilustracijami ujel ne samo jezikovno, ampak tudi etnološko izročilo teh krajev.
Da pa bi bralci izvedeli še več, so Gregorič in oba urednika dodali še 174 komentarjev oziroma podatkov s področja jezikoslovja in tudi nejezikoslovja, recimo o ledinskih imenih, pravi Peter Weiss: »Tu so kdaj zapisani tudi uredniški dvomi o tem, ali je pomen besede v geslu opisan primerno, kdaj drugič pa Gregoričev podatek o izvoru besede, recimo da imeni Mina in Minca izhajata iz imena Marija.«
Večina besedja iz druge četrtine 20. stoletja
Kajti Kostelski slovar, ki je sopomenka za slovar Jožeta Gregoriča, zajema predvsem besedje iz druge četrtine 20. stoletja. »To je neke vrste zgodovinski slovar, ki je pri narečnih slovarjih velika prednost, ker v njih ne iščemo sodobnih besed, pomenov in ponazarjalnih primerov, ampak tiste iz preteklosti,« pravi Peter Weiss in dodaja: »Kostelski slovar je dragocen, ker je v njem gradivo, ki je staro že tri četrt stoletja.«
Kostelski slovar bo zato zanimiv za raziskovalce, ki bodo primerjali to narečje s slovenskim knjižnim jezikom, ali z drugimi narečji, ali z današnjim kostelskim narečjem, pa tudi za jezikoslovce in proučevalce jezika na slovenski in hrvaški strani meje.
In še več, pravi Peter Weiss: »V slovarju so dokumentirani etnologizmi, torej besede iz življenja kmečkega človeka, ki jih danes na tem območju ne uporabljajo več.« A ne le to: »Nekateri narečni izrazi so tako posebni, da jih ni v knjižnem jeziku in je zato potrebna polna razlaga, da lahko uporabnik razume, za kaj sploh gre.«
Tako ima beseda babica poleg pomenov, ki so znani iz knjižnega jezika, še dva čisto posebna, kostelska: »koruzni storž, ki ima redko in nedozorelo zrnje« in »koničast kamen, ki štrli iz zemlje«.
Slovar predstavlja tudi frazeologijo, večbesedne izraze, ki dajo posebno izrazno razsežnost v katerem koli jeziku in tudi v kostelskem narečju, na primer »ta človek nima dna« v pomenu, da mu ni dovolj hrane, ali pa »pri tej hiši imajo«, kar pomeni, da so bogati. Nekateri frazemi, ki jih navaja Gregorič, so znani v slovenskem knjižnem in pogovornem jeziku ter v drugih narečjih, drugi ne.
Posebnosti kostelskega narečja je kar nekaj, dodaja Peter Weiss: »Gregorič je kot govorec obravnavanega narečja seveda zapisal posebne glasove, kot so ü, torej u s preglasom, zložni r, kot ga poznajo v hrvaščini, in trije različno široki e-ji pa izrazito mehka n in l ter dolžine, ki niso pod naglasom,« razlaga sogovornik.
V primerjavi z nekaterimi drugimi narečji dolenjske narečne skupine je razlika tudi v naglaševanju, saj v Kostelu nimajo tonemskega naglaševanja. Med domačini je zelo razširjeno prepričanje, da v kostelščini ni dvojine.
Vendar je tako morda le navzven, na površini, pravi Weiss: »V dvojini niso izražene oblike, kar tako poznamo tudi v knjižnem jeziku (rodilnik tako dvojine kot množine je, recimo, miz ali stolov), sicer pa Kostelci vedno znova lahko jasno povedo, kdaj gre za dvojino.«
Kostelski slovar kaže na neverjetno širino Jožeta Gregoriča, pravi urednik slovarja: »Gregorič je v slovar vključil tudi kosmate besede, kar kaže na to, da priprava slovarja ni bila stvar Jožeta Gregoriča kot duhovnika, ampak Jožeta Gregoriča kot jezikoslovca, ki je razumel, da je jezik pač tak.«
Mož, ki je že 25 let mrtev, ni bil samo odličen jezikoslovec, ki je imel velikansko strokovno znanje in presežek ljubezni do kostelščine in vsega kostelskega. Izredno pomembno je bilo, da je nekoč vzel svinčnik v roke in začel neutrudno - zapisovati.
