Tiskane izdaje
Lila Prap, poleg Slavoja Žižka naš kulturni izvozni artikel številka ena, je ilustracije iz zadnje knjige Žuželčji zakaji (izšla je pri Mladinski knjigi leta 2011) razstavila v steklenem atriju ljubljanskega Magistrata. Razstava je na ogled do 25. marca.
Ilustracije so tudi to pot narisane v čistih linijah, stilizirano, ljubko, predvsem pa se humorno navezujejo na poučno vsebino. Likovni urednik pri Mladinski knjigi Pavle Učakar je o slogu Lile Prap povedal tole: »Lilini liki so videti preprosti, narisani z debelo črno črto, skondenzirani skoraj do oblike logotipa, vendar niti za hip ne izgubijo svojega karakterja. Za povrh jim je dodana velika mera humorja. Vsak del podobe je natančno preštudiran, umeščen in pretehtan v komplicirano kompozicijo. Sijoča barvna površina jih dokončno oživi. Obdelava v tehniki suhega pastela daje naslikanim likom nadvse realističen, taktilen vtis in nekakšno fino barvno avro. Žarenje barv, humor in enostavnost so najvišja kakovostna mešanica, ki Lilo Prap postavlja v vrh svetovne ilustratorske dejavnosti, še posebej ker je obenem avtorica besedil.
Zakaj so vas navdušile žuželke?
Žuželke so nadvse zanimiva bitja, ker so popolnoma drugačne od nas. In tako nenavadnih oblik, da skoraj presegajo našo domišljijo.
Jih je bilo težko narisati –
glede na to, da imajo toliko pritiklin?
Zelo malo slik, ki bi prikazovale obraz ali stranski pogled na žuželke sem našla, zato je bil kar zahteven podvig iz tega skromnega materiala narisati vse detajle.
Še vedno velja, da rišete
vse živali razen amebe?
No ja, skoraj vse. Seveda je lažje risati osnovne predstavnike vrst, pri podvrstah pa ne moreš uporabljati toliko domišljije, ker jih otroci ne bi prepoznali.
Vem, da rišete s kredo. Ali ste pri Žuželčjih zakajih uvedli kakšne novosti v zvezi s tehniko risanja?
Vedno rišem s kredo, ampak pri vsaki knjigi so novosti glede likovnih principov.
Je kaj novega na mednarodni fronti? Nove risanke ali kaj podobnega?
Na Zahodu nič novega, knjige se prevajajo, in to je to. Zdaj ne štejem več, v koliko jezikov so jih prevajali.
Koliko izvirnih knjig ste do
zdaj izdali? Enajst, dvanajst, nekaj takega?
Ne štejem knjig, v vseh teh letih jih je, verjemite, nastalo precej. Ene so za večje otroke – pri teh jaz napišem tekst, ilustrirajo pa jih drugi, ene so za najmlajše – za te preprosto uporabim skrajšano ime Lila Prap in jih tudi sama ilustriram.
Pa še eno vprašanje malce
zares malce za hec: se že učite japonščine?
Malo sem se je učila, ker so me zanimali njihovi simboli za črke, ampak v kaj več od osnovnega raziskovanja se nisem spustila.
