Londonski knjižni sejem: Sladkoba in grenkoba turškega medu

Nekateri so pomislili, da se je britanski minister za kulturo Ed Vaizey med obiskom prvega­ dne londonskega knjižnega sejma malce zmotil, ko je ob pozdravljanju Turčije govoril­ o razvoju bilateralnih stikov. Ni se motil, številke kažejo, da kulturni stiki vodijo k vse tesnejši poslovni povezanosti.

Doslejšnji direktor londonskega sejma Alistair Burtenshaw tokrat po sejmu hodi s priponko, na kateri piše »obiskovalec«. Vodenje sejma, druge najbolj pomembne prireditve v koledarju založnikov, prva je še zmeraj jesenski Frankfurt, je od njega prevzela Jacks Thomas, ki pa opozarja na nekatere znane stvari, med drugimi, da je Earls Court seveda nujno pomladno pribežališče smetane oziroma glavnih igralcev v globalni založniški industriji, vsekakor pa kraj, kjer je mogoče videti, kaj je novega v založništvu, natančneje (ker so časi pač digitalni), v »svetu knjig, založništva in kreativnih vsebin«.

Zavidanja vredne številke

Gospa Thomas je z navdušenjem napovedala doslej največjo predstavitev turške kulture v Veliki Britaniji: Turčija, dežela »ki jo imajo zahodnjaki za začetek Vzhoda, vzhodnjaki pa za začetek Zahoda«, je deseta v programu Tržišče v središču, ki se osredotoča na poslovne in kulturne aspekte gostujočega založništva in ga je v ponedeljek prišel odpret britanski sekretar za kulturo Ed Vaizey.

Zakaj Turčija? Zakaj je tako dobrodošla gostja, da jo pride po­zdravit državni sekretar za kulturo, kar na londonskem sejmu ni običajno? Britanci niso pozabili omeniti, da je to država, ki ima več let zapored simpatično visok BDP, letošnji je izračunan okrog 6,4 odstotka, turško založništvo, ki svoje naslove prodaja v šest tisoč knjigarnah, pa se lahko pohvali z okroglo številko, s katero se verjetno ne more nihče drug: v zadnjem desetletju zaznava tristoodstotno rast. Pred dvema letoma so izdali 43.000 naslovov (tiskane knjige so v večini, elektronskih naslovov je bilo pet odstotkov, a ta številka hitro raste), polovica od tega so bili prevodi, od tega pa 95 odstotkov prevodov iz angleščine. Za otoške založnike je Turčija v založniškem smislu vsekakor dežela, polna izzivov, priložnosti, zanimivih idej in nove domišljije ... in sladka kot turški med.

Člen 301

Seveda britanski mediji in drugi niso mogli mimo nekaterih posebnosti države v gosteh in so se lotili vsakršnih opažanj; Turčija je po eni plati sodobna država, direktorica literarnega programa Britanskega sveta Susie Nicklin je opozorila, da je njeno prebivalstvo tretji največji uporabnik družabnega omrežja twitter in četrti največji uporabnik omrežja facebook na svetu, »ta dežela je permanentno povezana s spletom«, je dodala.

Hkrati ne gre spregledati nekaterih dejstev, o katerih je spregovorila ena najbolj uspešnih turških sodobnih avtoric in včerajšnja »avtorica dneva« v literarni kavarni angleškega centra Pen Elif Şafak, na primer turške zakonodaje o cenzuri, 301. člena, ki kriminalizira »razžalitev turškosti«. S tem orodjem se je turška oblast lotila nje zaradi romana Pankrt iz Istambula in dobitnika Nobelove nagrade za literaturo ­Orhana Pamuka.

»Svoboda izražanja, svoboda mišljenja, svoboda biti humoren, vse to je zelo pomembno za zdravo demokracijo. Člen 301 je pri tem ovira,« je povedala pisateljica. Pred dvema letoma je po podatkih Zveze turških založnikov turška oblast prepovedala izid, prodajo ali pa zoper avtorje sprožila postopek kar šestinštiridesetkrat, a stvari, kot je navrgel predsednik založniške zveze Metin Celal Zeynioğlu, gredo na bolje: v zadnjih šestih mesecih niso prepovedali niti ene knjige ali zaprli pisatelja oziroma novinarja.

Dodati je treba, da je turško ministrstvo za kulturo in turizem, ki se je gostovanja v Londonu lotilo resno in velikopotezno, v nacionalni odbor, ki je pripravil gostovanje v sodelovanju z istambulsko gospodarsko zbornico, a tudi z Britanskim svetom, Britansko knjižnico in britansko Zvezo založnikov, povabil k sodelovanju nacionalni komite za knjigo, v katerem so poleg predstavnikov ministrstva, pisateljev in založnikov tudi aktivisti, ki se bojujejo za svobodo ­izražanja.