Tiskane izdaje
Ko sem prosila za kontakt z agentom Malcolma Gladwella, da bi dobila intervju z njim, sem bila najprej opozorjena, da sem rahlo lahkomiselna: gre za avtorja prve lige, do katerega ni lahko priti. Toda v skladu s sporočilom njegove zadnje knjige David in Goljat se nisem sprijaznila z nepremostljivo oviro.
Na svoj e-naslov sem kljub dejstvom, ki so govorila o nemogočem podvigu, dobila odgovor in tako je pred bralci Dela intervju z Malcolmom Gladwellom.
Pogovarjala sva se predvsem o njegovi zadnji knjigi David in Goljat s podnaslovom Outsiderji, neprilagojenci in umetnost boja z velikani (pri nas je izšla pri založbi UMco). Uvede jo stara biblična zgodba o boju velikana in malčka, ki je postala večna metafora za nepričakovano, težko verjetno zmago. Sledijo zgodbe s podobnim izidom iz modernih časov.
Gladwellovi junaki so onkolog, poslovnež, severnoirska mama, dislektik … Ljudje, ki so morali premagati resne težave v življenju, a so prav po zaslugi trdih preizkušenj našli pot do uspeha. Knjiga deluje optimistično, motivacijsko, inspirativno, skorajda kot priročnik za samopomoč, a nikakor ne banalno.
Že v prejšnji knjigi Prebojniki ste pisali o nenavadnih dejavnikih, ki dajejo prednost nekaterim ljudem pred drugimi in jih pripeljejo do uspeha v življenju. Zdaj so ti nenavadni faktorji osrednja tema še ene vaše knjige, Davida in Goljata. Mislite, da zdaj, ko ste ponovno podrobno raziskali to področje, res razumete, kaj je uspeh?
Mislim, da uspeha nikoli ne bom dokončno razumel. To je preveč zapleteno vprašanje in odvisno od mnogih nepričakovanih dejavnikov. V svojih knjigah sem poskušal pripraviti ljudi do tega, da bodo znali ceniti to zapletenost.
Iz tega, kako so vaše knjige napisane, je očitno, da ste raziskovalen človek, da porabite veliko časa za nabiranje informacij. Kako poteka zbiranje gradiva pred pisanjem?
Raziskave mi res vzamejo veliko časa. Najprej iščem po knjižnicah, kjer poskušam najti ideje, teorije in vprašanja, ki zanimajo stroko, akademske strokovnjake. Nato iščem ljudi in zgodbe na terenu, v katerih teorije zaživijo pravo življenje. Številne glavne junake v svojih zadnjih knjigah sem spoznal po naključju.
Prihajate iz verne družine. Mislite, da so pridige, ki ste jih poslušali v otroštvu, vplivale na vaš slog pisanja, zlasti na motivacijski element, ki ga vsebujejo vaše knjige?
Oh, seveda. V otroštvu sem vsako nedeljo sedel v cerkvenih klopeh in poslušal pridigarja, ki je govoril o nečem približno trideset minut. Ta ideja – da je z zgodbami mogoče sporočati širše spoznanje – je močno vplivala name. Prijatelji me pogosto zbadajo, da sem duhovnik pod krinko.
Svojo novo knjigo uvedete z biblijsko zgodbo o Davidu in Goljatu in pokažete, da smo jo pravzaprav narobe razumeli. Kaj je tisto, česar o njiju nismo vedeli?
Zgodba je bila predstavljena tako, kakor da je bila Davidova zmaga neverjeten uspeh, saj ni imel nobenih možnosti. To seveda ni res, kar lepo prikažem v knjigi. Veliko Davidovih lastnosti, ki so se zdele kot slabosti – njegova mladost ter to, da ni bil vojak in ni nosil oklepa –, je bilo pravzaprav prednosti. In veliko stvari, zaradi katerih se je Goljat zdel grozljiv nasprotnik, mu je pravzaprav škodilo. Ta zgodba odlično povzame vse, kar sem hotel povedati v knjigi.
Je v Bibliji poleg Davida in Goljata še več zgodb, ki jih razumemo napačno ali samo napol?
Takšnih zgodb je še veliko, vendar jih bom prihranil za prihodnje knjige.
Kateri ljudje, o katerih pišete, so po vašem mnenju najbolj navdihujoči?
Mislim, da so najbolj inspirativne in navdihujoče zgodbe o odpuščanju, zlasti zgodba o Wilmi Derksen, ki je odpustila človeku, ki je umoril njeno hčer. Globoko jo spoštujem, ne morem verjeti, da je našla dovolj moči za takšno dejanje. Zdi se mi, da je odpuščanje verjetno najtežja naloga, ki je postavljena pred človeško bitje. In vendar je Wilmi Derksen uspelo. Za to moč se lahko zahvali veri.
To, da ti gre v življenju vse gladko, ni nujno dobro. Pokažete namreč, da težke preizkušnje ljudi utrdijo in jim s tem dajo prednost v boju za uspeh. Koliko težkih preizkušenj je v življenju priporočljivo doživeti?
To je odlično vprašanje! In odgovor je, da nanj ni mogoče preprosto odgovoriti. Nekateri ljudje prenesejo neverjetno veliko trpljenja, drugi tega ne zmorejo. Ali vemo, po čem se razlikujeta obe vrsti ljudi? Pravzaprav ne. Vendar se po tem, ko sem napisal knjigo, sprašujem, ali ni ključna razlika med njima prav njihova vera.
Ne samo religioznost, ampak kratko malo to, da verjamejo v nekaj, kar je večje od njih samih. Vsi ljudje, o katerih pišem v knjigi in ki jim je uspelo preseči slabosti in težave, so imeli pred sabo neki večji in pomemben cilj.
Se v svetu založništva počutite kot David ali kot Goljat? Katere svoje slabosti vam je uspelo spremeniti v prednosti?
O tem me velikokrat sprašujejo, vendar ne vem, ali sem David ali Goljat. Nisem izkusil veliko hudega, saj sem vendarle Kanadčan. Zrasel sem v najvarnejši, najprijaznejši, najbolj zdravi in najsrečnejši državi na svetu. Zato res ne morem trditi, da sem outsider oziroma nekdo, ki nima možnosti za uspeh. Ne morem pa trditi, da smo Kanadčani veliki in močni. Je torej Kanadčan lahko Goljat? Ne vem. Ta naziv bom prepustil Američanom.
Je uspeh ultimativni cilj človeškega življenja?
V Prebojnikih sem zapisal, da pri uspehu ne gre za materialno bogastvo, gre za to, da delamo nekaj, kar ima višji pomen. Delo z višjim namenom je intelektualno zahtevno, samostojno in takšno, pri katerem je trud ustrezno nagrajen: če torej trdo delaš, dobiš za svoje delo ustrezno nagrado. Vsi, ki se ukvarjajo s takim delom, so po mojem mnenju uspešni.
O čem bo govorila vaša naslednja knjiga?
Nimam pojma! Imate morda vi kakšno dobro idejo?
