Tiskane izdaje
Danes praznuje 85. rojstni dan eden najbolj znanih čeških, pa tudi svetovnih pisateljev Milan Kundera. Oznaka češki pravzaprav sodi v narekovaje, saj Kundera s Češko noče imeti veliko opravka, smatra se namreč za francoskega pisatelja. Njegovo najbolj znano delo nosi naslov Neznosna lahkotnost bivanja (1984), Nobelove nagrade pa ga je, tako pravijo, stala afera, v kateri je bil naslikan kot komunistični ovaduh.
Kundera se je rodil 1. aprila 1929 v Brnu v glasbeni družini. Študiral je na praški Karlovi univerzi in na FAMU ter kasneje poučeval na univerzi. V partijo se je večkrat vključil ter bil iz nje izključen, prva izključitev pa je navdanila njegov roman Šala (1967), v katerem je obračunal s stalinizmom.
Po zatrtju Praške pomladi leta 1968 so bile njegove knjige zaradi njegovih reformističnih tendenc prepovedane v knjižnicah, potem pa je imel Kundera celo prepoved objavljanja. Domovino je zapustil leta 1975 ter se naselil v Franciji. Od leta 1981 je francoski državljan. V Franciji sta najprej nastala dva romana, napisana v češčini - Knjiga smeha in pozabe, 1978, in Neznosna lahkotnost bivanja, 1984. Po tem je začel pisati v francoščini. V posvojenem jeziku je najprej napisal Počasnost (1995), zadnji objavljeni deli pa sta Zastor (2005) in Srečanje (2009).
V domovino se vrača redko in to naredi na skrivaj. Javnosti se izogiba in že več kot dve desetletji ni dal intervjuja. Njegovo življenje je pretresla afera, ki je izbruhnila leta 2009, ko je češka revija Respekt objavila dokument o domnevnem ovaduštvu Milana Kundere v petdesetih letih prejšnjega stoletja in domnevnem sodelovanju s tajno službo komunističnega režima.
Velja za disidentskega pisatelja, čeprav se te oznake otepa. »Vztrajno poudarja, da noče imeti nič skupnega s političnimi oznakami, da je edino, kar ga zanima, človekova usoda,« je povedal prevajalec pisateljevih del in dober poznavalec njegovega opusa Jaroslav Skrušny.
