Tiskane izdaje
Dokumentarno biografijo za knjigo je napisal dr. Mihael Glavan, izbral je slikovno gradivo in nekaj Borovih esejev, dr. Miklavž Komelj je dodal temeljito študijo (Rob je tam) o avtorju s pravim imenom Vladimir Pavšič (Matej Bor je bilo njegovo partizansko ime, a tudi psevdonim, ki si ga je izbral »dvorni poet revolucije«, kot se je imenoval sam), intimnejše vpoglede v življenje v Grgarju pri Gorici rojenemu pisatelju pa dodajajo spomini njegovih otrok Mateja Pavšiča, Ajde Marušič Pavšič, Manje Pavšič, vnukinje Nane Žargi in pričevanje Borove sokrajanke Justine Doljak.
Dodani so njegovi eseji Ob robu življenjepisa, Odgovornost sodobnega pisatelja, Bežne beležke o mojem delu in govor v Društvu slovenskih pisateljev iz leta 1988, predvsem pa razvpito besedilo Demokracija- da, razkroj - ne iz leta 1968, ki je bilo odgovor Mateja Bora, Josipa Vidmarja, Franceta Bevka, Cirila Kosmača, Božidarja Jakca, Franceta Štiglica in drugih na Manifest kulturne revolucije, objavljen v takratni Tribuni in manifest Nova smer v slovenski književnosti - Protestno pisanje, politična književnost, proletarska kultura Marka Švabiča in Dimitrija Rupla.
Pred drugo svetovno vojno se je Pavšič uveljavil kot literarni in gledališki kritik, med vojno pa je po vstopu med partizane vstopil na literarno prizorišče z zbirko poezije Previharimo viharje: napisal jo je med julijem 1941 in januarjem 1942, v ciklostilni tehniki in s psevdonimom Matej Bor je izšlo 5000 izvodov, sledila je še tiskana izdaja.
Po koncu vojne je bil Bor nekaj časa dopisnik Tanjuga v Rimu, sledilo je delo na takratnem ministrstvu za prosveto, pozneje je prevzel mesto direktorja ljubljanske Drame, še kasneje je pristal v svobodnem poklicu, pisal poezijo, drame, romane, esejistiko in prevajal (prevedel je kar osemnajst Shakespearovih del).
V njegovem opusu so poleg pesniškega prvenca še odmevna pesnitev Šel je popotnik skozi atomski vek, niz epigramov, drama Raztrganci, roman Daljave, scenarij za film Vesna in vrsta del za otroke in mladino.
