Tiskane izdaje
Avstrijska literatura se je kot specifična nacionalna literatura od vsenemške književnosti ločila konec 18. stoletja, iz Avstrije pa je izšlo veliko književnikov, znanih tudi onkraj meja.
Zapuščino literatov, včasih tudi predmete še živečih avtorjev, odkupujejo v Avstrijski nacionalni biblioteki, ki bo od leta 2015 bogatejša za novo institucijo: Literarni muzej.
Nov Literarni muzej Avstrijske nacionalne biblioteke bo stal ne pretiranih 5,6 milijonov evrov, nam je povedala generalna direktorica Nacionalne biblioteke dr. Johanna Rachinger ter dodala, da bo za normalno delo letno potreboval okoli 850 tisoč evrov.
Sprejela nas je na licu mesta, v stari masivni zgradbi v središču Dunaja, sredi številnih starih in sedaj praznih polic. V tem objektu, zgrajenem leta 1848 za finančno upravo tedanjega cesarstva, je bil vse do leta 2006 finančni arhiv.
Nekdanji Arhiv dvorne komore, kasneje Ministrstva za finance, ki se nahaja v ulici Johannesgasse, so sicer v zadnjih desetletjih obiskovali tudi ljubitelji literature. V njem je namreč spominska soba znanega avstrijskega pisca Franza Grillparzerja (1791-1872), ki se je proslavil predvsem z dramskimi besedili.
Soba je vestno ohranjena, z originalnim pohištvom v slogu bidermajerja. Prav v tistem obdobju je bil Grillparzer direktor arhiva in je tu vsakodnevno služboval med letoma 1832 in 1856.
Arhiva ni več, pisni inventar pa so prenesli v Avstrijski državni arhiv, ki se je preselil v nov objekt izven centra mesta. Od leta 2015 se bo sedaj prazen objekt imenoval Grillparzerjeva hiša (Grillparzerhaus), v njej pa ne bodo le memorabilije tega literata, ampak tudi drugih pomembnih avstrijskih književnikov.
A bo velika večina starih arhivskih regalov ostala. V dveh nadstropjih bo na ogled stalna razstava o avstrijski literaturi od 18. stoletja do danes, tretje nadstropje pa bodo namenili razstavam. Teme bodo življenja in opusi tistih literarnih talentov, katerih delovanje je bilo za Avstrijo relevantno, tako v njenih zdajšnjih kot nekdanjih mejah. Gre za projekt, ki ne bo imel le avstrijskega značaja, temveč bo ta evropski.
Dr. Bernhard Fetz, direktor Literarnega arhiva Austrijske Nacionalne biblioteke, ki bo tudi vodja Literarnega muzeja, pravi, da bodo eksponati prišli iz bogatih zbirk, tako iz Avstrijske Nacionalne biblioteke kot iz drugih avstrijskih institucij.
»Poleg knjig, rokopisov, pisem, risb in fotografij bomo razstavili tudi optično privlačne tridimenzionalne predmete, kakršni so lasulja Egona Friedella, ki jo je nosil v svojem znanem skeču o Goetheju, planinske palice Petra Handkeja ali budilka, ki je bila pomemben rekvizit v eni izmed kabarejskih predstav legendarne Wiener Gruppe.«
Muzejska postavitev bo odražala nekatera osrednja vprašanja avstrijske zgodovine in identitete, kot so vprašanja odnosa med centrom in provinco, ambivalentnosti med zadržanostjo oziroma zazrtostjo vase in angažiranostjo ali odnosa do velike sosede Nemčije.
Hkrati bodo predstavili estetske kvalitete avstrijske literature, njeno bližino z glasbo in likovno umetnostjo, eden poudarkov pa bo tudi na socialni zgodovini. Kako so pisatelji živeli? Katera njihova dela so umeščena v kanon avstrijske literature, katera ne in zakaj je temu tako?
Osrednje mejnike in reze v avstrijski literaturi sicer predstavljajo obdobja razsvetljenstva, bidermajerja in stroge metternichovske cenzure, obdobje Ringstrassezeit (od 1860-ih do konca 19. stoletja, ko so na mestu obzidja okoli historičnega jedra Dunaja zgradili sijajno avenijo Ringstrasse in ob njej monumentalne zgradbe), zatem prodor moderne, pa prva in druga svetovna vojna in nestabilna modvojna leta ...
Seveda ne bodo pozabili na eksil mnogih židovskih in drugih pisateljev zaradi nacizma, muzej pa bo odražal tudi obdobje hladne vojne in prehod 20. v 21. stoletje.
Grillparzerjeva soba bo ostala na drugem nadstropju, v izvirnem stanju iz leta 1856. Pisatelj je tu deloval kot direktor, a je v svojem uradu napisal tudi nekaj literarnih del. Razdeljen med obveznostmi finančnega uradnika in misijo književnika je prav on inspiriral Franza Kafko, da je izjavil: »Grillparzer je dokazal, da je na Dunaju mogoče dostojno trpeti.«
