Tek je radoveden deček, ki ve, kaj je prav in kaj narobe. Znajde se v fantazijskem svetu, v katerem veljajo drugačna pravila in vrednote. Tu so dedki zvezdogledi, dobrodušni modreci, ki so pozabili, kaj je življenje. Kot lutke na nitih iščejo resnice v starih knjigah, dokler ne pride Tek in jim obrne svet na glavo.
Pustolovščina
Dečka Teka iz domače hiše ugrabi Zlomek in ga odnese v fantazijsko mesto, kjer prebivalci živijo v pozabi, ne poznajo ljubezni niti bolečine. Tek se za razliko od ostalih prebivalcev lunarnega mesta ne spremeni, saj se izogne temu, da bi ga ugrabitelj zaznamoval z vodo iz Luninega potoka. Ne pusti, da bi pozabil, od kod prihaja in koga ima rad. Zaradi svoje plemenite narave ne zapusti prijateljev Zvezdice in Mihca, ki sta podvržena pozabi. Zvezdni dedki, predvsem dedek Tisoč, ga toplo sprejmejo, saj jim po dolgem času pomeni stimulacijo za nekdaj zelo aktivne, zdaj pa zakrnele možgane. Do dečkovega prihoda jih bolj zanimajo igra, žoganje in leseni konjički kot knjige, v katerih je zapisana vsa modrost, in odkrivanje novih zvezd, kar je njihova naloga v fantazijskem svetu.
Otročji starčki pomagajo Teku, on pa jim nehote vrne željo po življenju brez otopelosti in rutiniranosti. Vloge starejših, da posredujejo modrost mlajši generaciji, se obrnejo. Modri večstoletniki se učijo osnov od otroka, ki nosi pravo znanje v čistem srcu. Po številnih ovirah, dečkovih domislicah in pomoči drugih bitij se na koncu vse izteče srečno, motivika dobrega in zla pa je klasično na strani prvega.
Otroški roman za odrasle
Kljub žanrsko opredeljeni mladinski literaturi se roman dotika večjih zgodb. Napeta povest teče z gledišča otroka, slog je temu mojstrsko prilagojen in daje vtis doživljanja na način otroške nedolžnosti. V ozadju osnovne zgodbe se prepletajo prvine, ki predstavljajo pogled odraslega človeka. Preplet teče mehko, zato ločnici med tema dvema svetovoma ne zmotita toka dogajanja, ampak ga nadgradita in obogatita. Za mlajšega bralca stopijo v ospredje deli, značilni za dečkovo dojemanje, starejši pa sprejmejo predvsem komponente v siceršnjem ozadju zgodbe, ki opozarjajo na moralni prav in narobe. Prepletanje teh dveh dimenzij ne deluje vsiljeno, prav tako se elegantno izogne moraliziranju. Vsak bralec lahko sam poišče ideje in vrednote, ki mu jih besedilo sporoča.
Dvojnost
Zupan se je izognil dolgim opisom in predzgodbi, kar naredi povest otrokom prijaznejšo, saj se že na začetku znajdejo v osrednjem dogajanju in vznemirljivih pustolovščinah. Na eni strani spoznamo družino, temeljno celico Tekovega življenja, v kateri se počuti ljubljen in zaželen, na drugi strani pa je svet, poln mesečnikov, ki ga mora Tek spremeniti, da se lahko vrne domov.
Deček je v tujem svetu tujek, vendar v njem pusti velik pečat. Idilični svet nasproti realnemu svetu revščine se bohoti s palačami, knjižnicami in drugimi elementi prestiža, manjka pa mu ljubezni in sreče. Dvojnost svetov, na eni strani realnega fizičnega in na drugi fiktivnega, pravljičnega, odseva dvojnost pisateljevega življenja. Zaradi svojih idej in načel je bil Zupan preganjan in zaprt, kasneje tudi družbeno ožigosan.
Lahkotna povest se prikrito dotika resnih tem, ki postanejo skozi dečkove oči predvsem temelj za moralne nauke, ki jih sporoča pisatelj. Zaradi izjemnega sloga povest lepo teče, ideje o vrednotah je ne prekinjajo, saj so lepo vkomponirane v pripoved. V otroški avanturi pisatelj razkriva človeško spraševanje o cilju in smislu bivanja. Kaj ti koristijo ideali, če se ne moreš uresničiti v njih?
Otroška plat
Zupan kljub viharnemu življenju s to povestjo razgalja svojo otroško plat, domišljijo, ki mu je verjetno pomagala skozi zaporniška leta in kasneje skozi življenje moralno zaznamovanega človeka. Njegove zgodbe so prepletene z izkušnjami, ki se v zrcalijo v pisanju.
Povest Potovanje v tisočera mesta je posvetil sinu Martelu, ki je mladost preživel brez njega. Verjetno mu je skoznjo hotel predstaviti tudi odrasla vprašanja in mu dati popotnico za življenje. Zlomek v pripovedi predstavlja tisto, kar ga je odtujilo od družine, po kateri je tako hrepenel. In Tek se pojavi kot Zupan, ki se je pregrizel iz malhe in ni podlegel Zlomkovim vplivom, ni bil zaslepljen in ujet.
Potovanje v tisočera mesta je moral Zupan izdati pod psevdonimom Langus, kot je zahtevala takratna partijska oblast. Leta 1983 je delo ponatisnil pod svojim imenom in zanj prejel Levstikovo nagrado.