Tiskane izdaje
Če niste vedeli, da Narodna in univerzitetna knjižnica v sebi skriva Plečnikov atrij, ki velja za pravi biser, skrit v arhitekturni školjki, je zdaj pravi čas, da ga obiščete. Kavarna v atriju NUK namreč v juliju vabi na festival Poleti v NUK.
Vsi vemo, da je osnovno poslanstvo nacionalne knjižnice zbiranje in urejanje slovenske pisane besede. Da je knjižnica lahko zabavna, se verjetno veliko študentov ne bi strinjalo, a pravkar potekajoči festival dokazuje nasprotno. Narodna in univerzitetna knjižnica kot dom vseh knjig je tako torej tudi dom zabave.
A to ni zabava, ki bi trajala pozno v noč ali kjer bi se alkohol pretakal v velikih količinah in bi za njo ostal le kup smeti. To je kultura. In kultura je zabav(n)a. Prav take vrste zabava bo v prijetnem okolju in ob dobri energiji, ki jo prostor Kavarne NUK oddaja, potekala v največji slovenski knjižnici.
Da knjižnica ni samo kulturni spomenik, ampak prostor, ki se lahko uporablja za marsikaj, meni tudi vodja festivala Andrej Ojstrež Kogovšek: »Če festival primerjamo s knjigo, bi lahko rekli, da ima zelo pestro vsebino, ki bralca neizmerno zabava, hkrati pa s svojimi platnicami postavlja strukturo, določena pravila in red, ki zabavo omejijo na prijetnost druženja in ne dopustijo razvrata in nekulture.«
Povedal je tudi, da podobni festivali v tujini niso osamljen primer: »V večini velikih knjižnic se vrstijo kulturni dogodki in ravno odprtje NUK za širše občinstvo je bil eden izmed ciljev.« Pravi, da se knjižnice vedno bolj odpirajo za druženje z raznovrstnimi kulturnimi in izobraževalnimi dogodki. Z odzivom publike in medijev je več kot zadovoljen: »Začetek festivala je bil fenomenalen. Trije dogodki po vrsti so bili razprodani.« Ker je bil festival pozitivno sprejet, ga želijo nadaljevati tudi v prihodnjih letih: »Letošnji festival je le začetek kulturne zgodbe v Kavarni NUK.«
Za različne okuse
Pester program festivala ponuja glasbo, predstave, filme in branje knjig. Odprla ga je etno zasedba Kapobanda, ki združuje različna glasbena področja: od balkanskega temperamenta, ciganskih, irskih ljudskih pesmi do klasike.Glasbeni program je z večglasnim petjem gruzijskih ljudskih pesmi prvi teden že popestrila skupina K'vali. Poleg njih so za vse ljubitelje bluesa nastopili še Prismojeni profesorji bluesa.
Na odru se je predstavil tudi kvartet Galino. Sestavljajo ga dekleta, ki veliko pozornost namenjajo izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam zlatega časa slovenske popevke, najdejo pa se tudi skladbe vokalnega jazza in popa. Metod Banko in Teo Collori sta z glasom in električno kitaro poslušalcem predstavila zbirko osmih uglasbenih poetičnih besedil z albuma Pesem o morju.
Sledil je nastop Dua Aritmija, ki ga sestavljata kitarista Tilen Stepišnik in Šemsudin Džopa - Dino. Zbrane sta navduševala s fuzijo različnih stilov, običajno pa se najbolj približata melodiki in ritmiki etno balkanskega izročila, vpletata flamenko, zaznati pa je tudi elemente jazza in country glasbe.
Večer mladih vokalistov so zaznamovali jazz, blues, swing in še kaj, saj so pod budnim očesom in ušesom mentorice Jadranke Juras nastopili Martina Kocina, Jasmina Oršič, Myke Lowe in Bernard Zaman. Zasedba Jezdeci prostranih dimenzij, krajše J. P. D., se s svojo avtorsko glasbo giblje med klasiko, jazzom, bluesom in še čim, da nastane koktajl glasbenih zvrsti.
Irena Tomažin se bo predstavila v ponedeljek s svojim delom eksperimentiranja z glasom, preigravanjem besedil avtorskih pesmi ter z nekaterimi ljudskimi pesmimi. Solistični nastop je pripravil Boštjan Simon, ki bo ob zvoku saksofona pričaral žanrsko pester solistični večer. Skupina Neomi z vokalistko Sašo Vipotnik, basistom Jernejem Kržičem in kitaristom Tadejem Koširjem bo izvedla urbano pop glasbo s kančkom soula.
Predstavili so se tudi Tri zdrave Marije in en oče naš, glasbeno-pripovedovalska skupina, ki izvaja avtorske priredbe ljudskih pesmi iz zgodb. Združujejo prvine gledališča, glasbe in govorjene besede in delujejo kot umik od klasičnih principov pripovedovanja. Tokrat so pripovedovali slovenske ljudske pripovedne pesmi, kot na primer Nuna, Grajska gospa zakolje Marjetici sineka, Lenčica in druge.
Za najmlajše
Na festivalu so v prvem tednu uživali tudi najmlajši, saj sta na oder stopila Mimi in Tadej iz gledališča Mimi Klap in otrokom poskušala približati lutke. Z gledališčem lahko odpotujeta na drug konec sveta, kjer se vedno najde prostor za vsakega gledalca. V svoje predstave vključujeta veliko glasbe in melodij. Improvizatorji Improvizacijskega gledališča Ljubljana, krajše IGLU, bodo s pomočjo literarnih asociacij občinstva odigrali kratke improvizacijske skeče. Tako bodo Juš Milčinski, Peter Frankl in Vid Sodnik ob glasbeni spremljavi Andraža Gartnerja ustvarili zgodbo, ki bo lahko postala čisto nov literarni žanr.
S svojimi šalami je zabaval vsem poznani Boštjan Gorenc - Pižama. Šale so bile namenjene slovenskim in tujim pisateljem, večjo pozornost je namenil Cankarju, povedal pa je tudi kaj ne-literarnega.
V prijetnem ambientu atrija smo si lahko ogledali tudi projekcijo nemega filma Veter (The Wind) režiserja Victorja Sjöströma z glasbeno spremljavo Boštjana Narata na električni kitari in Lada Jakše na saksofonu in klaviaturah. Animateka pa je za konec tega tedna pripravila izbor kratkih animiranih filmov, ki so primerni predvsem za odrasle.
Kot se za knjižnico spodobi, pa je na programu tudi sejem knjig, kjer lahko zamenjate že prebrane knjige s tistimi, ki so še na vašem seznamu neprebranih.
Festival bo končal Boštjan Gombač s Kabaretom Patty Diphusa, izpovedi porno dive, ki je nastal iz zgodb Pedra Almodóvarja. To so drzne zgodbe urbanega življenja, ki poveličujejo vse, kar je človeško. Kabaret sestavlja niz duhovitih, bizarnih in provokativnih songov iz življenja porno dive Patty Diphusa.
