Slovenec: Skozi časopis o problemih naroda

Muzej novejše zgodovine v Ljubljani je v začetku tega leta z letnico 2013 izdal obsežen dokumentarni zbornik (čeprav ga je v podnaslovu imenoval kratki) o zgodovini časopisa Slovenec.

Zbornik je vreden strokovne pozornosti, saj govori o časopisu Slovenec, ki je bil ves čas izhajanja označen kot politični list za slovenski narod. Izhajal je dobrih sedemdeset let, od leta 1873 do konca druge svetovne vojne 1945. Bil je glasilo slovenskega katoliškega gibanja ves čas njegovega vpliva na slovenski narod in ob liberalnem Slovenskem narodu, ki je začel izhajati pet let pred Slovencem, glavni slovenski politični časnik, ki je močno zaznamoval slovensko politično življenje in razvoj slovenskega časnikarstva.

Muzej novejše zgodovine je o tem imenitnem časniku hotel prirediti veliko muzejsko razstavo, pa se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odločil le za zgodovinski zbornik, ki po obliki asociira na razstavni katalog. Tako je za slovensko zgodovinopisje, muzealstvo in širše občinstvo ostala publikacija, ki izčrpno predstavlja zgodovino časnika.

Tematski sklopi

Zbornik je zasnovala in skrbno uredila muzealka mag. Mateja Tominšek Perovšek, ki je vanj vložila veliko znanja in truda. K sodelovanju je povabila uveljavljene slovenske zgodovinarje, muzealce in novinarje, ki so osvetlili razne tematske sklope, s katerimi se je ukvarjal časnik.

Ti sklopi so izbrani premišljeno in kažejo na velik diapazon zanimanja tega katoliškega časnika, ki je hotel poročati in vplivati na vse pomembne življenjske sfere slovenskih katoličanov. Sklopi so politika, ki so jo osvetlili zgodovinarji Jurij Perovšek, Marko Štepec, Bojan Godeša in Aleš Gabrič. O cerkvenem življenju so dali prispevke Janez Juhant, Marija Čipić Rehar in Janez Cvirn. Ilustrirani prilogi Slovenca sta se posvetila Katarina Jurjavčič in Miha Lavrinec. Kulturo, šolstvo in šport v Slovencu je komentirala urednica zbornika Mateja Tominšek Perovšek; o gospodarskih pogledih časnika je razmišljal Žarko Lazarević, o marketinških propagandnih prijemih Urška Purg, o ženskem vprašanju oziroma o odnosu do žensk urednica ter Mateja Centa, Irena Selišnik in Marta Verginella; o urednikovanju in tisku še urednica Tominšek Perovškova in komunikologinja Karmen Erjavec; o ohranjenosti časnika in njegovem političnem in zgodovinskem pomenu pa urednica ter Igor Zemljič, Kajetan Gantar, Bogdan Kolar in Bojan Balkovec.

Zbornik temelji na bogatem fotografskem gradivu, ki se je ohranilo v arhivu časnika in na faksimilih neštetih strani časnika, ki je spremljal življenje. S slikovnim gradivom in kratkimi strokovnimi zapisi bogat zbornik prikazuje bistvene probleme v razvoju slovenskega naroda, seveda predvsem njegovega večinskega katoliško orientiranega dela. Je odličen prispevek k poznavanju tega in z njim sta slovensko zgodovinopisje in muzealstvo opravila pomembno in hvalevredno delo, ki more impresionirati marsikakšnega ljubitelja zgodovine.