Tiskane izdaje
Včeraj je na Poljskem izšla knjiga dnevniških zapiskov papeža Janeza Pavla II. (1978-2005) z naslovom Sem povsem v božjih rokah, ki jih je zbral in objavil njegov osebni tajnik Stanislaw Dziwisz. Izid knjige se mnogim zdi sporen, kajti papež je v oporoki izrazil željo, da zapiske po njegovi smrti sežgejo.
Knjigo, ki ima 640 strani, sta izdali katoliška založba Znak in nadškofija Krakov, v njej pa so objavljeni Wojtylovi zapiski med letoma 1962 in 2003, torej pred njegovim papeževanjem in med njim. Papežev tajnik in prijatelj Stanislaw Dziwisz, sedanji krakovski nadškof, pravi, da se je zavestno odločil za ohranitev in objavo zapiskov. »Kar je bilo treba uničiti, je uničeno. Drugih zapiskov nisem sežgal, ker so ključ za razumevanje papeževega bistva in njegove duhovnosti ter za tisto, kar je notranjost človeka: njegov odnos do Boga, drugih ljudi in sebe,« je napisal Dziwisz v predgovoru knjige.
Ti zapiski Karola Wojtyle dokumentirajo njegovo duhovno življenje in dajejo vpogled v skrivnosti njegove duše. Wojtyla je svoje misli zapisoval kot škof, zatem kot kardinal in nato kot papež. V svojem duhovnem dnevniku je zbiral meditativne misli, opisoval situacije, ki so se ga dotaknile in zapisoval molitve. Pogosto je molil k Mariji. Tako je med drugim zapisal: »Nedavno sem se čutil povsem v Marijinih rokah.« Na nekem drugem mestu pa: »Zahvaljujem se Bogu za Jezusa Kristusa in ga prosim, naj bo vedno z menoj, čeravno sem tako slab.«
Eden od urednikov založbe Znak je o knjigi dejal: »Spoznavamo papeža, kako se spopada s svojimi slabostmi in pri tem ves čas zaupa v Boga.« V zapisih je očitna papeževa zaskrbljenost za cerkev na Poljskem in po vsem svetu: »Vse svoje skrbi in početje kot tudi samega sebe je položil v božje roke,« pravi v predgovoru kardinal Dziwisz.
Z zapiski se je pred objavo ukvarjala skupina štirih jezikovnih strokovnjakov. Eden od njih, Artur Czesak, pravi, da je bil to pri celotni publikaciji največji izziv. »Opazno je, kako je papež zaradi starosti in bolezni vse težje pisal. Za dešifriranje ene stavka smo včasih potrebovali ves dan.« Dodal je, da papež ni nehal pisati, so pa bili njegovi zapiski proti koncu življenja vse krajši.
Odločitev kardinala Dziwisza je začudila mnoge na Poljskem. Številni menijo, da objava v nasprotju s papeževo voljo kaže na pomanjkanje spoštovanja. Na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige je kardinal zavrnil tovrstne očitke in jih poimenoval kot napačno tolmačenje. Poudaril je, da so sežgali celotno papeževo zasebno korespondenco ter da objavljeni zapisi vsebujejo le duhovna razmišljanja.
Povedal je tudi, da je Janez Pavel II. še za življenja uredil vse svoje stvari in da je sam pripravil tisto, kar je bilo treba sežgati in da sem niso sodili zapiski. »Ti nam kažejo, kako velika sta bila papež in njegovo življenje ter kako se je razvijala njegova pot k svetništvu,« je dejal Dziwisz. In prav ti zapiski igrajo največjo vlogo pri razglasitvi Janeza Pavla II. za svetnika.
Kardinal Dziwisz, ki je v zadnjih letih Wojtylinega papeževanja v njegovem imenu sprejemal pomembne odločitve, je zaradi objave deležen več kritik kot pohval, mnogi mu očitajo, da je zlorabil papeževo zaupanje. Wojtylov tajnik je bil 40 let, po njegovi smrti pa je postal nadškof v Krakovu. Odvetniki na Poljskem pa se še niso izjasnili, ali je prekršil zakon, ker ni upošteval papeževe volje iz oporoke. Knjiga bo iz poljščine prevedena tudi v druge jezike, vendar je premalo komunikativna, da bi verniki po njej množično segali. Na žalost mnogih pa objavljeni zapiski neposredno ne govorijo o političnih dogodkih.
