Tiskane izdaje
V bolnišnici v Newarku v ameriški zvezni državi New Jersey je umrl poet lavreat in bitnik Amiri Baraka, črnski nacionalist in revolucionarni marksist, znan predvsem po svojih bluesovskih in ognjevitih manifestih, ob branju katerih je rad vihtel stisnjeno pest.
Militantni človek besed in neutrudni agitator in literat je umrl v 79. letu starosti. Bil je provokativen in je temeljito pretresel ameriško kulturno in politično srenjo, saj je bil zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja zelo radikalen in razdiralen.
Nihče ni znal tako ognjevito voditi razprave o človekovih pravicah v svetu umetnosti kot on. Rodil se je kot Everett LeRoi Jones 7. oktobra 1934 v Newarku in je bil s svojo poezijo, literaturo in gledališkimi igrami inspiracija kar nekaj generacijam pesnikov, dramatikov in glasbenikov.
Na javnih nastopih, ko je prebiral poezijo in jo včasih tudi zapel, ter zaradi grobe ulične govorice je bil inspiracija številnim raperjem, hiphoperjem in slam pesnikom. Kot vsakega nekoliko bolj politično dejavnega Američana ga je nadzoroval ameriški zvezni urad FBI, ki je opravljal tudi naloge politične policije. O njem so agenti zapisali, da je to »oseba, ki bo najverjetneje vodja vseafriškega gibanja v Združenih državah Amerike«.
Baraka je bil eden redkih temnopoltih Američanov, ki se je pridružil bitniški karavani Allena Ginsberga in Jacka Kerouaca, nato pa je postal vodja gibanja črnske umetnosti (Black Arts Movement) in se povezal z gibanjem temnopoltih Američanov za samozavedanje o lastni kulturi Black Power. Kontroverzen in kritičen je ostal do zadnjega diha in se ni ukvarjal s svojo priljubljenostjo, a so ga zaradi krute iskrenosti in ostrega jezika spoštovali kot umetnika.
