Zarota kot temelj sveta Dana Browna

Svet je preplavljen z literaturo­ Dana Browna. Njegovi romani so izdani v 52 jezikih in v dvesto milijonih izvodov. Mesta, kjer se dogajajo, so polna turistov, ki si hočejo ogledati »avtentična« prizorišča dogajanja. Izšlo je osem knjig, ki zanikajo­ navedbe romanov, in sedem vodičev za njihovo branje. Skratka – histerija je popolna.

Med množico knjig, ki analizirajo Dana Browna in njegovo literaturo, se je znašla tudi ena domača. Prispeval jo je filmski kritik in publicist Marcel Štefančič, jr., nosi pa naslov Langdonov pasijon (založba UMco, 2013). Štefančiča zanimajo štiri Brownova dela, v katerih nastopa lik Roberta Langdona. To so Angeli in demoni (2000), Da Vincijeva šifra (2003), Izgubljeni simbol (2009) in Inferno (2013).

Štefančičeva analiza je napisana v njegovem prepoznavnem slogu, ki je postal nekakšna blagovna znamka: gostobesedna, rokohitrska analiza, polna podatkov, filmskih referenc, naštevanja, retoričnih vprašanj, miselnih zasukov itd. Občasno ga sicer zanese v stranski rokav, pa je kljub temu njegov pogled na Dana Browna zanimiv. Ustavimo se pri nekaj elementih Brownove literature.

Konspirologija

Podnaslov knjige je Dan Brown v peklu konspirologije. To je tudi osnovna premisa knjige – da je namreč Langdon, Brownov osrednji lik, ultimativni konspirolog, da vedno najde povezave in vsako lunatično teorijo zarote prelevi v fakt. Konspirativni oziroma paranoidni trilerji so znana podvrsta trilerjev, zanje pa je značilno, da se na začetku majhen indic, ki ga odkrije privatni detektiv ali raziskovalec, na koncu izkaže kot sestavni del obsežne teorije zarote, ki gre do vrha.

Vemo, da se pri Danu Brownu zadeve začnejo z zakodiranim umorom, končajo pa v vrhovih Katoliške cerkve. In razkrivajo tako usodne stvari, kot je, denimo, dejstvo, da je Marija Magdalena z Jezusovim otrokom pobegnila v Francijo ali pa da poskuša skrivna združba Iluminatov uničiti Katoliško cerkev.

In zakaj je konspiracijska podlaga Brownovih del tako pomembna? Zato, ker ga je, tako pravijo nekateri interpreti njegovih del, v bistvu privedla do uspeha. Konspiracije v ZDA cvetijo po 11. septembru, ki je postal kraljica zarot. Kako se streže človeškemu strahu in nezaupanju, na koncu Štefančič, jr. pokaže na primeru dokumentarca Loose Change, ki govori o tem, da za 11. septembrom stojijo Američani.

Štefančič, jr. začne pri Infernu, Brownovi zadnji knjigi. Opazi, denimo, da Langdon in njegova sopotnica dr. Sienna Brooks v nekem trenutku ugotovita, da nista na pravem mestu – Italija je napačna država. Je prava država Slovenija, ki je le streljaj oddaljena od Benetk? Se lahko veselimo, da se bosta odpravila k nam in nas spremenila v velikansko poslovno in turistično meko? Na žalost se to ne zgodi, odpravita se v Istanbul.

In kaj bi se zgodilo, če bi se odpravila k nam? Verjetno kaj takega, kot se je do zdaj dogajalo na ostalih prizoriščih Brownovih romanov. V francosko vasico Rennes-le-Château, kjer naj bi bil skrit sveti gral, drvijo avtobusi oboževalcev alternativne zgodovine.

V Washingtonu je na voljo pet tematskih turističnih tur, ki jih je navdihnil izgubljeni simbol. V Parizu je na voljo več kot trideset »šifriranih« turističnih tur. Brownova literatura je povzročila pravo turistično, romarsko eksplozijo. Mesta so postala tematski parki, v katerih oboževalci preverjajo avtentičnost zgodb.

Tu se komercialni stranski efekt Brownovih romanov še ne konča. Produkti, ki so plasirani v filme, serije, računalniške igrice in video­spote, ljudi navajajo h kupovanju teh produktov. Brown v svojih romanih prodaja Armanijeve obleke, oblačila Juicy Couture, očala Plume Paris, iphone, volve, blackberryje itd. Tu je tudi serija knjig, ki hoče kaj iztržiti od Browna.

To so knjige o Leonardu, renesančni umetnosti, Jezusu Kristusu in Mariji Magdaleni, templjarjih, gnostikih, izgubljenih boginjah, nicejskem koncilu, svetem gralu, merovinški dinastiji, Opusu Dei, sionskem priorstvu, kreaciji in evoluciji, poganstvu in krščanstvu, Fibonacciju, Louvru, gotskih katedralah itd.

Pa vodiči in priročniki za branje Šifre, ki nosijo naslove, kot so Breaking the Da Vinci Code, Cracking Da Vinci's Code, Da Vinci Code Decoded, De-Coding Da Vinci, Solving the Da Vinci Code Mystery. Da ne omenjamo dokumentarcev, spletnih strani, forumov, blogov in ostalega. Še najbolj Dan Brown v knjigah prodaja samega sebe, je prepričan Marcel Štefančič, jr.

Brown in Vatikan

Kot rečeno, se Brownove megalomanske zarote dogajajo v zavetju Katoliške cerkve. Cerkvi še bolj kot mistifikacije in netočnosti, ki jih Brown prikazuje kot skrite resnice, ni všeč to, da ne uporablja dovolj znanstvene metode, ko pristopi k pisanju o cerkvi, je povedal Štefančič.

Kajti resnice o veri in cerkvi so po njihovem mnenju znanstveno dokazane. V tem smislu je Šifra odgovor na krščansko desnico, na krščanske fundamentaliste, ki krščanstvo promovira kot znanost, je prepričan Štefančič, jr.

Vatikan Brownu torej očita, da ne loči med faktom in fikcijo, pri čemer, kakopak, spregleda, da ljudje Brownovim zgodbam ne verjamejo zato, ker so resnične, ampak zato, ker so absurdne, je prepričan Štefančič. »Brownovi romani so vatikanski Disneyland.

Dante je v Božanski komediji tako pikantno opisal muke, ki čakajo grešnike v Infernu, da so se začeli verniki množično vračati v cerkev, saj so se hoteli še pravočasno pokesati. Tudi Brownov Inferno ljudi poziva: pokesajte se, dokler je še čas! Langdon bi lahko bil tudi šef vatikanske Udbe,« je prepričan Štefančič, jr.

Brownovi romani se dogajajo v ozkih časovnih okvirih – 24 urah, v katerih bo človeštvo bodisi obstalo ali padlo. Vse je odvisno od Roberta Langdona. Dogajajo se z vrtoglavo hitrostjo, polno je bondovske akcije, obratov in presenečenj. Napetost je velika tudi zato, ker pisatelj rad uporablja cliffhangerje, s katerimi spodbuja bralce, da berejo dalje. Tu je polno kod, puzzlov, anagramov, šifer, simbolov, skrivnostnih sporočil in podobnega.

Ali s Štefančičevimi besedami: »Da Vincijeva šifra je postmodernistični remix alternativnih faktov, skrivnih dokumentov, špekulacij, pop paranoje, skrivnih hebrejskih cifer, paničnih simbolov, misterijev, presenetljivih anomalij, količnikov, okultne eksotike, ugank, sestavljank, anagramov, kriptogramov, matematičnih zaporedij, dvopomenk, jambskih enajstercev, izgubljenih evangelijev, gnostičnih bravur, tajnih ritualov, sekt, dekodiranih umetnin in baročnih konspiracij, ki se rolajo od Francije do Britanije.«

Napake v literaturi Dana Browna

Ni skrivnost, da je Brown slab pisec, njegovo obvladovanje angleščine je osnovnošolsko, stavki okorni, besede narobe črkovane. Poleg tega je v romanih zagrešil vrsto stvarnih napak, s čimer je pokazal, da je tudi njegova razgledanost skromna. Napake, ki jih pogosto navajajo, so: švicarski gardisti so sodelovali v križarskih pohodih na Jeruzalem (niso, ker so nastali šele po križarskih pohodih), konklave potekajo ob svečah (ni res), Bernini je v Rimu naredil na ducate fontan in večina jih je pred cerkvami (manj kot ducat, večina jih ni pred cerkvami), Galileo je bil član iluminatov (umrl je leta 1642, iluminati so bili ustanovljeni leta 1776), poet Alexander Pope je govoril na pogrebu Isaaca Newtona, imena ulic in trgov piše narobe (Piazza della Rotonda postane Piazza dellla Rotunda …).

Brown številnih pojmov in konceptov ne razume, kot sta, denimo, Pandorina skrinjica in rast svetovnega prebivalstva. Misli, da so evgeniko izumili nacisti. Njegov besedni zaklad je omejen približno tako, kot je bil omejen besedni zaklad Georgea Busha. Seznam brow­nizomov je tako dolg kot seznam bushizmov, in ker sta si v marsičem podobna, bi lahko Dana Browna imenovali kar za kronista Busheve dobe, je poudaril ­Štefančič, jr.