V nadaljevanju preberite:

»Včasih je dovolj, če je čudovito­ odigran en sam ton.« Izjava Arva Pärta se zdi prava apoteoza glasbenega minimalizma, vendar zadeve niso tako enostavne. Najrazličnejše oznake, ki so jih pripisali temu najpogosteje izvajanemu­ sodobnemu skladatelju v zadnjem desetletju, so se pokazale za neustrezne ali vsaj nepopolne, vendar ne manjka vedno novih študij, ki ga poskušajo umestiti v še kakšen okvir. Peter C. Bouteneff, teolog z oxfordskim doktoratom iz teologije ter dokaj obsežnim vpogledom v muzikologijo, se je v knjigi Arvo Pärt: iz tišine (prevod Mateja Petan, založba Družina) lotil Pärtovega glasbenega opusa s stališča duhovnega izročila pravoslavnega krščanstva.