Tiskane izdaje
Z baletno skupino legendarnega koreografa in plesalca Mauricea Béjarta (1927–2007) Béjart Ballet Lausanne ima Festival Ljubljana srečo: Béjart je na ljubljanskem poletnem festivalu gostoval že pred štirimi desetletji s takratno skupino Ballet du XXe siècle iz Bruslja.
Odmevna tiskovna konferenca Gila Romana, umetniškega vodje Béjart Balleta iz Lozane pred nocojšnjim nastopom slovite skupine v nabito polnih Križankah. Direktor Darko Brlek zelo zadovoljen z začetkom 61. Ljubljana festivala.
Plečnikova pergola v Križankah postaja stičišče medijskih in družabnih srečevanj. Odkritje prostora v poletni senci je pravzaprav zelo pozno, komaj od lani, a bo očitno bolj simpatično kot Peklensko (vroče) dvorišče. Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana, je na tiskovni konferenci gostujočega Béjart Balleta iz Lozane izrazil zadovoljstvo, ker sta že uvodna večera na nabito polnem Kongresnem trgu tako uspela. Neuradno pa je potem povedal, da so že določili datume prireditev na Kongresnem trgu prihodnje leto; 27. junija bodo izvedli Orffovo scensko kantato Carmina Burana, 28. junija pa so svoj nastop potrdili 2Cellos. Brlek je odgovoril na hude kritike glede slabega ozvočenja in dveh izpadov oziroma prekinitev nastopanja 2Cellos, kar je ocenil kot človeško napako, tokratno ozvočenje pa ni bilo v organizaciji Festivala Ljubljana.
61. Ljubljana festival bo ta programsko bogati teden (Romeo in Julija koreografinje Valentine Turcu, Beloruski državni plesni ansambel Haroški, večer samospevov Bernarde in Marcosa Finka) drevi sklenil z izjemnim Béjart Balletom iz Lozane, ki tokrat gostuje s štirimi baletnimi zgodbami. Guil Roman je podrobno predstavil ves program. Pod Bhakti III, Etudo za damo s kamelijami ter Brel in Barbara se je podpisal Maurice Béjart, medtem ko je Tam, kjer so ptiči delo sedanjega umetniškega vodje skupine Gila Romana. Podlaga za izjemne koreografije je pester izbor glasbe; za Bhakti III je to tradicionalna indijska glasba, za Etudo za damo s kamelijami dela Chopina in Cilee, za Brel in Barbara pa glasba Jacquesa Brela. Tam, kjer so ptiči se bo plesalo na glasbo Citypercussiona, Wagnerja in skupine Gorillaz.
Bejart, pred svojim časom
Gostovanje Béjart Balleta in plesna srečanja s slavnim umetnikom sta komentirala in se Béjarta spominjala Valentina Turcu ter Barbra Drnač. Gil Roman, umetniški vodja skupine Béjart Ballet, pa je preprosto povedal, da je bil Béjart genij in tak ostaja vse do danes, ko se njegove stare koreografije obnavljajo in ponovno spoznavajo (npr. na Mahlerjevo glasbo že iz leta 1970)! Gil Roman je dejal, da je Béjart imel v sebi fenomenalno kulturo; ni bil le koreograf, ampak interpret, vedno pred svojim časom in zelo razgledan. Vse to po svetu še danes sprejemajo z navdušenjem. Béjart je služil najprej plesu, šele zatem pa sebi, je sklenil Roman.
Pri založbi Modrijan so pravkar izšli spomini Mauricea Béjarta Trenutek v življenju drugega; to je prva izmed dveh knjig spominov. O knjigi je spregovorila predstavnica založbe Simona Mehle. Obsežno spremno besedo je napisal Henrik Neubauer. Valentina Turcu, je posebej poudarila, da ji je Béjart kompletno spremenil življenje, novinarka in plesna strokovnjakinja Barbra Drnač pa je omenila njegov človeški lik; bil je preprost in odprt, za novinarje idealni sogovornik, saj je odgovarjal na vsa zastavljena vprašanja.
Štiri zelo različne koreografije
Zadnjih nekaj let je leta 1987 v Lozani ustanovljena skupina, ki jo vodi Béjartov naslednik in varuh njegovega plesnega izročila Gil Roman, v Ljubljani gostovala trikrat zapored. Ljubljansko občinstvo je videlo balet Le Presbytère! Balet za življenje z Mozartom in glasbo legendarne rock skupine Queen, Kantato 51 z Bachovo glasbo, znamenito Béjartovo erotizirano koreografijo Posvetitve pomladi (Pomladno obredje) Igorja Stravinskega, Ravelov in Béjartov Boléro in Romanovo Sinkopo. Na letošnjem plesnobaletnem večeru bo skupina izvedla tri koreografije izpod peresa Mauricea Béjarta, eno je prispeval zdajšnji umetniški vodja Béjart Ballet Lausanne Gil Roman.
Vse štiri koreografije so si zelo različne, saj bodo plesalci podrejali korake štirim popolnoma različnim glasbenim podlagam: indijski tradicionalni glasbi v baletu Bhakti III., za koreografijo Etuda za Damo s kamelijami je Béjart, eden od najbolj vplivnih ustvarjalcev v sodobnem baletu, izbral glasbo Frédérica Chopina in Francesca Cilea, v Romanovi koreografiji Tam, kjer so ptiči je podlaga izvirna skladba Citypercussion, četrta koreografija Brel in Barbara pa že v naslovu pove, da bodo baletniki plesali na glasbo Jacquesa Brela in Barbare.
Bhakti, koreografija na tradicionalno indijsko glasbo, ki jo je Béjart premierno predstavil leta 1968 na festivalu v Avignonu, postavlja na oder indijska božanstva, Ramo, inkarnacijo Višne, Krišno in Šivo, boga uničenja, a tudi – kot ga je razumel Béjart – boga plesa, zmožnega izničiti iluzije in človekovo osebnost.
Brel in Barbara
O koreografiji Brel in Barbara, premiera je bila decembra 2001 v Lozani, je Béjart zapisal: Brela sem spoznal v Bruslju, kjer sem tisti čas živel in imel svojo plesno skupino. Nastopal je v Théâtre Royal de la Monnaie v predstavi Človek iz Manče in nekoč mi je rekel, naj naredim kaj z Barbaro, tri desetletja in pol mojo drago prijateljico, in njim.
Ob Etudi za Damo s kamelijami je Béjart dejal, da si je svojo damo zamišljal kot rožo, kot kamelijo: »Sanje, sence, domišljija, idealna ženska ... iščem jo in umrl bom med iskanjem ... morda tudi ona kmalu ... moja dama kamelij.«
