Tiskane izdaje
Borštnikovo srečanje je brez pravega vodstva že od februarja letos, ko je odstopila Alja Predan. Minister za kulturo Anton Peršak se je gordijski vozel težkega iskanja novega umetniškega direktorja odločil presekati s spremembo ustanovnega akta SNG Maribor.
Sprememba je to, da je komisija, ki bo ministru predlagala kandidata, sestavljena iz le treh članov (prej petih), vse tri pa bo imenoval kar minister (prej so ji imenovali AGRFT, Združenje dramskih umetnikov Slovenije, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev in Kulturniška zbornica Slovenije).
»Za novo ureditev postopka imenovanja pomočnika direktorja za področje Borštnikovega srečanja se je ministrstvo odločilo, ker se je dosedanji postopek izkazal za zapleten in rigiden, delovanje komisije pa v praksi težko izvedljivo. Dogajalo se je, da so strokovna združenja imenovala osebe, ki s svojim imenovanjem sploh niso bile seznanjene, določene organizacije pa svojega člana sploh niso želele imenovati v komisijo, zato je moral nadomestnega člana nato poiskati minister.
Število članov komisije se zmanjšuje, ker smo na ministrstvu ocenili, da bo delo tričlanske komisije potekalo lažje in učinkoviteje. S tem, da bosta dva od treh članov predstavnika strokovne javnosti s področja dramskih umetnosti, se merilo strokovnosti ohranja. Tretjega člana bo predlagala lokalna skupnost kot polovični financer festivala,« so svojo odločitev pojasnili na ministrstvu za kulturo.
Stanovska društva protestirajo
Odločitev ministrstva je bila negativno sprejeta predvsem pri gledaliških stanovskih društvih. Alan Jelen nam je posredoval mnenje Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS): »Menimo, da je ministrova odločitev nepremišljena in nepotrebna, spremembo pa razumemo kot kršitev temeljne zaveze, da morajo biti javne institucije predmet neodvisnega strokovnega mnenja.
Izključevanje strokovne javnosti je v škodo transparentnosti in ni v prid dobremu sodelovanju in konstruktivnemu dialogu države z nevladnimi organizacijami.« V svoji izjavi so zapisali tudi, da predstavniki strokovnih in stanovskih društev nikoli niso ovirali postopkov ali v komisiji delovali neprofesionalno ali kakorkoli drugače v škodo Borštnikovemu srečanju, kar v izjavah zdaj poudarja ministrstvo za kulturo kot opravičilo za hitro spremembo akta SNG Maribor.
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) se je pridružilo mnenju Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). »Poskus prenosa pristojnosti, ki so v javnem interesu, s strokovne javnosti na administrativno telo, je nevarna in nesprejemljiva praksa. Kaže na prevlado političnega kadrovanja nad strokovnimi odločitvami,« so zapisali v izjavi. Pristojne pozivajo, da vsebino ustanovitvenega akta SNG Maribor vrnejo v predhodno različico.
Predsednica Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Vilma Štritof še dodaja, da je ministrova poteza sicer zakonita in z njo ne krši okvira svojih pristojnosti, vendar odločanje o največjem slovenskem gledališkem festivalu prepušča vsakokratni politični volji svojih naslednikov in lokalne oblasti. S tem po njenem mnenju prelamlja temeljno zavezo demokratičnega dialoga s strokovno javnostjo.
Tone Partljič, dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Popolnoma drugače pa meni Tone Partljič, član po predhodnih pravilih sestavljene komisije za izbor direktorja Borštnikovega srečanja (BS). »Ne vem, kako je drugod po svetu, a pri nas velja, da če nočeš ali ne znaš nekaj narediti, ustanoviš komisijo. V tem primeru je do zdaj šlo za komisijo petih zainteresiranih bolj ali manj strokovnih društev.
Ne vem, kako znotraj teh društev izberejo svojega zastopnika v tej komisiji za direktorja BS, zase vem, da me je nazadnje baje imenovala Kulturniška zbornica Slovenije, ki me nič ni vprašala ali obvestila in za katero nisem vedel, kako in ali sploh deluje. Osebno se prve seje nisem mogel udeležiti, poslal pa sem svoje pisno mnenje o edini kandidatki, ki pa je bilo očitno preglasovano.
In četudi se seje nisem udeležil in četudi me nihče ni obvestil, kako sem prišel v komisijo, me je, recimo, Večer razglasil za predsednika te komisije … Toliko o nekaterih komisijah civilne družbe, ki še malo dišijo po samoupravljanju.
Nenehno poslušam, da so razne ekspertne in strokovno komisije ali agencije pri ministrstvu za kulturo neverodostojne, ker 'se vsi poznamo', vsakdo vleče na svojo stran ali ima posredno koristi, ker je v kaki komisiji … In tudi uradno ne odgovarjajo za svoje morebitne napake, saj so razen javne agencije za knjigo in FS volonterske.«
Član DSP nekompetenten?
Vendar Kulturniška zbornica Slovenije ni bila edina, ki se je s tem, ko je v komisijo imenovala Partljiča, ne da bi ga karkoli vprašala, v tej zadevi izkazala za problematično. Problem je nastal tudi s predstavnikom Društva slovenskih pisateljev (DSP). Upravni odbor DSP je v komisijo za izbor pomočnika direktorja Borštnikovega srečanja imenoval svojega predsednika Iva Svetino.
Vendar je ta iz protestnih razlogov, predvsem zaradi ministrovega odnosa do samozaposlenih, odstopil. Potem je bil po Svetinovih besedah nelegitimno, brez soglasja upravnega odbora DSP, za člana komisije imenovan Jurij Hudolin. Dnevnik piše, da so ga preostali trije člani komisije, predstavniki Zdusa, AGRFT in DGKTS, ocenili za nekompetentnega. Jurij Hudolin je za naš časopis povedal, da ga je v komisijo imenoval minister za kulturo Tone Peršak, kot člana DSP.
»Glasoval sem po svoji vesti in za kandidatko (Vesno Jurca Tadel, o. p.). Kako se je izšlo, vemo, zdraharsko po slovensko. Verjetno ni volje in želje po kompromisu, ki je v takih zadevah nujen,« pravi Hudolin. Predsednica komisije Žanina Mirčevska je povedala, da je komisija pisala ministru in ga opozorila, da morajo biti člani komisije strokovno kompetentni in da morajo poznati širšo problematiko Borštnikovega srečanja.
Spomnimo, da se na prvi razpis po odstopu Alje Predan, ki je bil objavljen 10. marca, prijavilo šest kandidatov, a edina kandidatka, ki je izpolnjevala vse pogoje, Vesna Jurca Tadel, ni dobila podpore izbirne komisije. Potem so iskali vršilca dolžnosti, tudi neuspešno, nazadnje je to vlogo prevzela Ksenija Repina.
Zdaj je do 18. avgusta odprt ponovljen razpis. Prijave bo ocenjevala po novem sestavljena komisija, katere sestava bo kmalu znana.
