Tiskane izdaje
»Jaz sem daleč od kakšnega zmaja, ki bruha ogenj in z dimom smradi, jaz vozim novi metanbus vse dneve in noči, bus na zemeljski plin, in ob tem nikoli ne zaspim ...« se je v raperskih ritmih in rimah razlegalo iz ust možakov v uniformah voznika LPP in mestnega redarstva pred ljubljanskim Magistratom.
To je med drugim povzročilo, da je skupina tujih turistov začela ploskati že pri Robbovem vodnjaku in se plesaje, z ustavljajočim se korakom približala odru – stopnišču mestne hiše.
A ploskajoča spremljava je trajala, dokler je trajal napev, ko pa je možak v modri uniformi z modro čepico začel pripovedovati, da je »izjemno prijazni voznik najnovejšega metanbusa, ki ima danes tukaj nastop in mora otrokom povedati vse o ljubljanskih mestnih avtobusih«, se je občinstvo, ki slovenščine ni razumelo, začelo krčiti.
Nove gledalce je dvojica znova pritegnila, ko si je voznik na rami oprtal pomanjšan avtobus, pa tudi vsakokrat, ko so se iz zvočnikov začele razlegati njune raperske rime.
Brata Brane in Zlato
Na videz uslužbenca dveh pomembnih ljubljanskih mestnih služb sta bila v resnici zgolj iz ene – Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), po poklicu oba voznika in za povrhu še brata Brane in Zlato Iskra, ki sta eden od dveh igralskih parov priložnostno ustanovljenega Gledališča LPP.
Skupaj še z alternacijo – svojima sodelavcema, prav tako voznikoma mestnih zelencev Majo Sedej Prosenc in Edinom Makićem – bosta vse septembrske petke in sobote ob 11. uri pred ljubljanskim Magistratom (pozneje pa po ljubljanskih šolah) z gledališko predstavo Detektiv in zmaj Tamare Deu Ošlak širila ozaveščenost o bus bontonu in 68 najnovejših avtobusih, ki po Ljubljani vozijo na metan.
In pri tem spuščajo le desetino dosedanjih izpuhov, kar pa zmaja, ki ga je treba ujeti do konca polurne predstave, posebej ne veseli. Ta »obožuje kolone smrdečih vozil in rad škodljive pline in dime vdihava«. Čeprav, kot je pred gledalci poudaril Brane, »če 50 voznikov prestopi na javni potniški promet, na primer za en avtobus, se nekaj dobrega zgodi: kar naenkrat je 50-krat manj izpušnih plinov, 50-krat več prostora na cesti in 50-krat več denarja v vašem žepu.
Pa še za sladoled ostane. Tako pravijo mame.« A v tem »mikro socialnem prostoru« vladajo posebna pravila in prvo veli, da »uporabljamo avtobus – mestni!«. Kar 280 jih je! Zapeljejo pa vsak dan 200.000 ljudi (!), je bilo med drugim mogoče slišati.
A v LPP si želijo, da bi jih še več. Po besedah avtorice predstave Detektiv in zmaj Tamare Deu Ošlak igra sporoča predvsem, naj Ljubljančani stopijo na avtobus, saj to veliko pomeni v različnih pogledih, tudi stroškovnem, o katerem se malokdo sprašuje.
»Želela sem poudariti tudi tega. Ko so delali izračune, koliko stane vzdrževanje golfa, se je pokazalo, da vzame 3600 evrov na leto, kar je približno desetkrat več, kot če se vozite z avtobusom, pri tem pa doživljate mnogo manj stresa na cesti,« je opomnila Tamara Deu Ošlak, predstavnica oddelka za odnose z javnostjo pri LPP, po izobrazbi scenaristka in dramaturginja.
Najrazličnejših poklicev
Igro ob letošnji 115-letnici delovanja LPP in zeleni prestolnici Evrope je spisala med poletnimi počitnicami, navdih za prepesnitev pa je prišel šele pozneje. »Vesela sem, da je v režijo privolil Niko Goršič, ki je veliko delal za Slovensko mladinsko gledališče in je znal zaviti v pravo smer. Zelo ponosni pa smo na naše voznike igralce. Za predstavo smo razpisali interno avdicijo, nanjo se je prijavilo nekaj kandidatov.
Med zaposlenimi v LPP so ljudje najrazličnejših poklicev poleg tistega, ki ga opravljajo – od pleskarjev do elektrotehnikov in scenaristov, če štejem še sebe, zato lahko rečemo, da smo pravo mesto v malem,« je povedala sogovornica, ki se je med drugim podpisala že pod 60 scenarijev za različne oddaje Televizije Slovenija in avstrijske ORF.
Posebnost predstave Detektiv in zmaj, za katero je kostumografijo naredila Barbara Stupica, pa je v tem, da je poučna in da deluje kot ulični teater, torej je primerna za vse priložnosti oziroma za uprizoritev ne potrebuje posebnega odra, zato se bo po septembrskih uprizoritvah zlahka selila od šole do šole.
Na podlagi dozdajšnjih projektov za šolsko mladino, med drugim lani izdane knjižice o bus bontonu, so za predstavo prejeli že 40 prijav z ljubljanskih šol, tako da imajo zapolnjen urnik do novega leta, igrico pa nameravajo za novo leto igrati tudi v podjetju, pozneje tudi v šolah v primestnih občinah. Zdi se jim pomembno, da bus bontona učijo že otroke, in tako upajo, da bodo posredno vplivali tudi na starše.
Tudi režiser Niko Goršič pritrjuje, da gre za vzgojni trenutek ljubljanskega prevozniškega podjetja, kar je po njegovem velika redkost. »Ko bodo znali še italijansko in rusko, bodo gostovali še po Italiji in Rusiji, tako da imajo pred sabo še veliko mednarodno kariero,« se je pošalil z igralci, ko so ravno končali vajo, ti pa so, prav tako v šali, pritegnili, da že predelujejo angleško različico.
Maja Sedej Prosenc je spomnila, da so vozniki LPP tudi brez gledališke kariere zelo slavni, saj so na nedavnem svetovnem prvenstvu poklicnih voznikov v spretnostni vožnji z avtobusom na Finskem zasedli drugo mesto, posamično pa tretje, medtem ko je pred dvema letoma njihov kolega Srečko Đukić osvojil naslov svetovnega prvaka.
Kako pa je izza volana stopiti pred gledalce in odigrati ter občasno še odpeti polurno predstavo? »Teksta se naučiš, ampak potem je težko misliti še na igro in gestikuliranje, saj medtem pozabiš na besedilo. Mi smo šoferji in nismo vajeni igrati, zato smo za priprave potrebovali tri mesece,« je povedal Brane Iskra.
Prvi, ki se je prijavil za igralsko vlogo, je bil njegov brat Zlato, ki ima željo po igranju že od otroštva, zdaj ko se je ponudila velika priložnost, pa jo je izkoristil z vsemi petimi nogami, je povedal. Njun skupni nastop je bil velika motivacija tudi za okrevanje njune mame, sicer pa je avtobus vozil že njun oče.
»Nekaj časa sem bil sprevodnik v Kamniku, potem sem opravil še izpit za voznika. Marsikdo mi reče, da tega dela nikoli ne bi zmogel in da bi znorel, a mene še vedno veseli,« je razkril Brane. Tudi brat Zlato je dodal, da mu je vseeno, ali je novo leto, praznik ali nedelja, samo da se kolesa obračajo. Povsem pomirjena sta z različnimi vremenskimi razmerami na cesti.
»V službo predvsem ne smeš nositi svojih težav, drugače utegneš biti živčen in nataknjen, zato bi te vsakdo lahko hitro razjezil. Sčasoma, ko ti pride v rutino, zate drugo življenje ne obstaja, vidiš samo še avtobus, še zlasti če to z veseljem počneš!« je iskreno pripovedoval Zlato in dodal, da je med sodelavci še nekaj parov bratov.
Največ težav
Največ težav povzročajo drugi udeleženci v prometu, vozniki avtomobilov pa pešci in kolesarji, ki vselej radi skočijo pred avtobus,« je povedal Brane. »In ne razumejo, da 15 ton težkega avtobusa ni mogoče tako zlahka ustaviti, če pa se zgodi nesreča, smo v očeh javnosti vsega krivi mi. Ko voznik zavira, lahko pade še takšen hrust, uči tudi naša gledališka predstava.
Podobno je bilo ob nedavni nesreči na Viču, ko je voznik osebnega avtomobila zapeljal v rdečo luč in izsilil voznika avtobusa, pri čemer so se štirje potniki poškodovali. A kazen je policist napisal šoferju avtomobila,« je še pojasnila edina voznica med igralci ter ena od devetih voznic med približno 580 vozniki pri LPP.
