Gašper Bergant: Za tiste s podeželja in psihopate

»Seveda imam jaz najlepšo brado, to zdaj brez težav povem, ker drugih dveh ni tu,« pravi Gašper, ko ga vprašam, kateri od treh komikov, ki se podpisujejo pod komedijo Brade, ima najlepšo. Druga dva sta Perica Jerković in Boštjan Gorenc - Pižama, za novo predstavo pa obljubljajo, da bo gledalcem ponudila vpogled v zakulisje stand-up scene.

Komik in menedžer Andrej Težak - Tešky mi je v intervjuju povedal, da si danes številni mladi komiki želijo hitro in brez dela uspeti, vi pa ste potrpežljivo nastopali in to sem vam zdaj obrestuje. Se strinjate?

Veliko je takšnih, ki mislijo, da bodo po enem letu že dobivali honorarje, da bodo na televiziji, na radiu in v intervjujih. Jaz sem star 28 let pa nimam nič pametnega povedati, zato ne verjamem tistim, ki trdijo, da so pri 21. pojedli vso pamet sveta. Nisem se branil nobenega nastopa in tudi zdaj redko kaj zavrnem, Tešky pa je bil pripravljen tvegati z novimi ljudmi.

Bojda imate zdaj bazo zvestih oboževalcev, kakršne na stand up sceni ne pomnijo ...

To je res čudno. Za komedijo je pomembno, da imaš nizko samopodobo, ego ti škodi. Če imaš nizko samopodobo in nimaš visokih pričakovanj, se ti dejstvo, da imaš oboževalce, zdi bizarno. V zadnjem letu se je zame res veliko spremenilo, zato kujem železo, dokler je vroče.

Kako pa se bosta Perica in Pižama soočila z vreščečimi oboževalkami, ki bodo vdirale v zaodrje in iskale vas?

Ne bodo vdirale (smeh). Vsakdo od nas ima svoj krog oboževalcev in to je dobro, res bo zanimivo videti, ko bodo ti ljudje sedli skupaj in se odzivali na šale. Pižama je za intelektualce, pravzaprav ne vem, za koga je Perica, jaz pa sem za tiste s podeželja in psihopate (smeh).

Na promocijskih fotografijah ste oblečeni v smokinge, kaj želite s tem povedati?

Komiki smo prva leta nastopanja oblečeni kot klošarji, vsi imamo pulover s kapuco, majico, včasih tudi japonke. Ljudje naj bi se lepo oblekli za v gledališče, zato se ne spodobi, da je tisti na odru videti, kot da ga je ravno prinesla voda. Mi smo se zato odločili za smoking. Tudi na fotografijah je lepo izpadlo, ta fotografija bo uporabna za promocijo, za tinder in na koncu še za osmrtnico.

Pravite, da bo predstava ponudila vpogled v zakulisje stand up scene. Kaj se dogaja tam?

Zelo pomembna je že vožnja na nastop. Če je nekdo dolgočasen, ga ne jemljemo več s seboj. Tako je tudi v zaodrju. Gledalci bodo zdaj slišali, kaj se tam pogovarjamo.

Je v zaodrju tudi kaj razvrata?

Ne, nismo rokerji. Navadno v zaodrju sedijo trije utrujeni tipi. Alkohola in drog ni, če je tam hladilnik s pivom, morda zmanjkata dva, pa še to, če ni vode. Tudi žensk ni. So pa zaodrja zelo različna, na nastop sem že čakal v kuhinji, pralnici, zraven stranišča, nad straniščem, enkrat je bilo v neki kuhinji minus deset stopinj. Pač tam čakamo in si ne upamo oditi nikamor, ker se bojimo, da nam bo kdo kaj ukradel, čeprav tako ali tako nihče od nas ničesar nima.

Zakaj ste šli v projekt s Pižamo in Perico, lahko bi naredili samostojno predstavo?

Zdaj nimam časa, da bi napisal dovolj materiala za enourno predstavo. Za samostojno predstavo moraš biti izkušen, imeti moraš medijsko pozornost. V svojo predstavo kar nekaj vložiš in vedeti moraš, ali se ti bo kaj povrnilo. Rad bi naredil samostojno predstavo, a je nočem delati na silo.

Tešky mi je tudi povedal, da pri nas s stand upom ne postaneš milijonar, lahko pa si kupiš stanovanje in voziš dober avto. Vi že imate kaj od tega?

Bomo videli, odvisno, koliko ponovitev bo imela ta predstava (smeh). Od stand upa se da živeti, tudi dobro živeti. Lahko nastopaš v oglasih in vodiš prireditve. Če nastopaš le v lokalih, si boš zelo počasi lahko kupil avto, honorarji na televiziji pa so dobri.

Skupaj s še tremi komiki ustvarjate oddajo Skečoholiki, ki je bila najprej na voyu, zdaj pa je na Kanalu A. Ali je ta oddaja dovolj dobro narejena za televizijo?

Odzivi na voyu so bili dobri. Je pa tako, da ko si povsem v nekem projektu, težko objektivno ocenjuješ. Če ti nekaj ljudi, ki niso tvoji prijatelji, za določen skeč reče, da je dober, verjetno že je. Je pa prvi projekt, ki ga delaš za televizijo, gotovo tvoj najslabši, ker tega nisi vajen. Vsako leto bomo boljši, ta sezona bo boljša od prejšnje, sproti se učimo »igranja«, režije, produkcije in montaže, vse to je naložba za naprej.

V Skečoholikih so vas opisali z besedami: Zgornjesavinjčan, ki ima rad pivo, suho meso, vonj po senu in starejše ženske, stare nad 22. To je seveda šala, toda ali je v njej kljub temu zrno resnice?

Seveda je. Obožujem meso in ženske. Težko se je opisati ali pa oceniti. Je pa res, da sem kmečki fant, rad imam suhe salame, tudi delam jih doma. Z ženskami, ki so mlajše od 20, pa se nimam veliko pogovarjati. Ne rečem sicer, da ne poskušam.

Imate zelo močan naglas, vam je kdo rekel, da ga omilite, če želite uspeti?

Na začetku so mi to govorili, a se nisem oziral na to, ker se naglasa ne sramujem. Včasih nas res težko razumejo, sploh ker za tisto uporabljamo besedo une in potem recimo rečemo: od unega une pri unemu.

Predstavi je naslov Brade, seveda imate vsi trije brado, si torej v zaodrju izmenjujete nasvete o negi brade in lepotilna olja?

To ravno ne, je pa res, da uporabljamo olja. Res je smešno, ko greš ob koncu tedna domov, tam sekaš drva, zvečer pa si naoljiš brado in pobriješ linije. Metro lesni delavec pač. Je že tako, da največkrat postaneš to, kar najprej najbolj sovražiš. Jaz nisem mogel videti hipsterjev z njihovimi brki, potem pa sem si pustil brado in ker se ni lepo kodrala, sem moral tudi k brivcu. Najprej mi je bilo čudno, ko so mi dali viski in toplo brisačo, zdaj pa si ne prestavljam več, da bi šel na vasi k svoji frizerki, ker mi ne more nič več ponuditi (smeh).