Tiskane izdaje
María Pagés je nekoč prebirala poezijo portugalskega pesnika Joséja Saramaga. Besede so jo tako prevzele, da si je zaželela nanje zaplesati. »Plesati besede. Vsako posebej, s svojim ritmom in kadenco, melodijo in zvenom.« Prenesti pomen besed v gibanje. Želela si je plesati na besede pesnikov, na poezijo, ne glede na to, v katerem jeziku je napisana.
Strasten, ognjen španski ples flamenko je njeno izrazno sredstvo. Razume ga na zelo oseben način. Pomeni ji svobodo. Svobodo v raziskovanju in razvijanju tradicije v interakciji z modernimi plesnimi formami.
Maríi Pagés, rojeni v Sevilli, je bil flamenko tako rekoč položen v zibelko. Svojo kariero flamenko plesalke je začela v Antonio Gades Dance Company, a je že leta 1990 ustanovila svojo plesno skupino, s katero se je predstavljala na velikih svetovnih odrih, posebej radi jo vabijo na ameriške odre. Leta 2005 je nastopila na prvi Ibero-ameriški konferenci na Salamanci. Izbrala je koreografijo na pesem Joséja Saramaga Ergo uma rosa.
Leta 2007 je v New Yorku gostovala v rezidenci umetniškega centra Barišnikova, ki je sodeloval s Plácidom Domingom. Januarja leta 2010 je s svojim plesom zaznamovala začetek španskega predsedovanja Evropski uniji. Sodelovala je tudi z režiserjem Carlosom Sauro v filmih Carmen, El amor brujo in Flamenko.
Njen ples je prežet z etiko in razmislekom o sedanjem času. Gre za estetsko refleksijo družbenih pojavov, ki so v njenem zadnjem projektu Utopia dobili obliko prevpraševanja hrepenenja, nekonformnosti in človekove zmožnosti upanja v boljšo prihodnost. María Pagés črpa izrazno moč predvsem iz poezije. Tudi na ljubljanskem koncertu se bo ob spremljavi španskih glasbenikov skupaj s plesalci Joséjem Barriosom, Joséjem Jurado, Pacom Berbelom in Rubénom Puertasom izražala na poezijo Joséja Saramaga, Federica Garcíe Lorce, Antonia Machada in drugih.
Ali María Pagés pleše? se je nekoč vprašal Saramago. »Ne. Z nogami riše vprašanja in odgovore. In še nekaj je. Ko pleše, se hkrati premika vse okoli nje. Niti zrak ne zemlja nista enaka po tem, ko je plesala María Pagés,« je zapisal pesnik José Saramago.
