Ocena predstave Dia Diasso Diasspora

Plesna predstava presega razdvojenost med domovinama na afriškem in evropskem kontinentu.

Objavljeno
03. april 2013 18.03
Mojca Kumerdej
Mojca Kumerdej

Razcepljenost identitet je vpisana že v sam naslov tokratne predstave plesalke in avtorice Maše Kagao Knez: dia v zahodnoafriškem jeziku malinke pomeni blagostanje, diasso, tudi priimek njenega očeta, dober dom, diasspora pa razseljenost, ki jo skozi partikularne zgodbe izkušajo trije glasbeniki, pevki ter pet plesalk in plesalec, ki so skupaj z asistentko koreografije Rosano Hribar koreografski soustvarjalci.

Plesna predstava presega razdvojenost med domovinama na afriškem in evropskem kontinentu in se pomnoženosti in razcepljenosti identitet urbanega subjekta loteva skozi raznotere nianse, od pomirjajoče integritete do konfliktne razpršenosti; slednje je najbolj izrazito pri odlični švedski plesalki Malin Margareti Wiskari, v kateri je Afrika naseljena ne skozi poreklo, ampak afriško kulturo in plese, s katerimi se je srečala v najstniških let, in ki se je v vmesnem identitetnem prostoru znašla z zavedanjem svoje lezbične identitete.

Mnogoterost je premišljeno uprizorjena skozi podvojitve; predstavo uvede dialog med »žensko evropsko vokalno melodijo« v izvedbi Irene Yebuah Tiran in »moškim afriškim ritmom« odličnega tolkalca Thomasa Gueija, soočajo in palimpsestno se podvajajo tradicionalni in sodobni afriški plesi ter sodobni ples, »ženska« pripoved švedske plesalke pa je že v naslednjem prizoru ponovljena skozi »moško zgodbo« odličnega plesalca Daudeta Grazaïa, raznolikost afriškega kontinenta pa odzvanja tudi v glasbi Damirja Mazreka.

V predstavi se mehko spodvijajo ritmizirani skupinski in individualni ter melodično poetični prizori, abstraktne in dokumentaristične, mestoma duhovite sekvence, kot na primer izpoved pevk dvojčic Irene Yebuah Tiran in Leticie Slapnik Yebuah, katerih mati je Slovenka in oče Ganec, njuna doživljanja kulturnih prostorov svojih staršev in identiteti pa različni, kot da ne bi bili iz »istega gnezda«, kaj šele dvojčici.

Med sublimno poetičnimi prizori velja izpostaviti zlasti prizor, v katerem se pevki v dialog povežeta vsaka s svojo evropsko in afriško melodijo, obe skupaj pa v dialog z omenjenima plesalcem in tolkalcem. Dia Diasso Diasspora avtorice Maše Kagao Knez in njene asistentke bogato razvejane koreografije Rosane Hribar je kompleksno, inteligentno strukturirana predstava, ki jo odlikuje izvrstna, v nekaj primerih pa naravnost osupljiva plesna in glasbena izvedba.