Odpirajo vrata v maturo
Na odru koprskega gledališča bodo v petek premierno odigrali predstavo Odprta vrata v maturo 2024. Podnaslovili so jo kot učni gledališki esej o štirih dramah: Dogodek v mestu Gogi (S. Grum), Zaprta vrata (J. P. Sartre), Veliki briljantni valček (D. Jančar), Naše skladišče (T. Mislej). Namenjena pa je četrtošolcem pri pripravi za maturitetni izpit.
Ritmična disko glasba je uvod v predstavo, ki si jo je zamislil režiser Jaka Ivanc ter se pri tem povezal z dramaturginjo Iro Ratej. Predpremierno so jo že odigrali štirim skupinam četrtošolcev, skupno pa načrtujejo 20 predstav, s katerimi se bodo selili tudi v Ljubljano, Maribor in Novo mesto.
»Projekt Odprta vrata v maturo je zasnovan kot učni pripomoček za lažje branje in razumevanje dramskih tekstov – literarnih del, ki so zapisana za uprizarjanje,« je prek pisma, ki ga je na novinarski konferenci prebrala direktorica gledališča Katja Pegan, sporočil Jaka Ivanc. Bil je namreč bolniško odsoten. »Namenjena je najšibkejšemu členu – tisti dijakinji ali dijaku, ki se bo z dramskimi deli in gledališčem najbrž zadnjič v življenju srečal(a) – na maturi,« je nadaljeval. »Ta predstava, ali bolje rečeno gledališko predavanje, nima želje po umetniških presežkih in ne po aktualizaciji ali družbeni kritičnosti. Ima pa sanje – sanje, da bi morda zaradi nje tista dijakinja in dijak, ki sta najšibkejši člen, še kdaj prišla v gledališče, in ne zadnjič – na maturi,« je podčrtal. V pripisu je še navedel: »Jaka Ivanc je maturiral na večerni gimnaziji Poljane s 16 točkami. Še vedno se prepoten in zadihan zbuja, misleč, da ni opravil mature.«
Druži ju nočna mora o maturi
»Z enimi režiserji te družijo sanje, z drugimi pa nočne more. Tudi jaz sanjam, da nisem opravila mature in da je bila zato razveljavljena tudi moja diploma,« je šaljivo povzela besedo Ira Ratej. Kot je resneje nadaljevala, se je pri pisanju besedila predstave naslonila na priročnik Esej na maturi, ki sta ga za pomoč dijakom napisala Katarina Torkar Papež in Drago Meglič. Poleg odigranih prizorov iz vsake drame je vključila tudi razlago le-teh, predvsem pa se ji je zdelo pomembno, da se med igralci in gledalci, med katerimi ves čas poteka komunikacija, splete neki odnos. Opozorila je, da je treba mladim, ki so dandanes izpostavljeni enormni količini medijskih vsebin, pomagati vstopiti v gledališče, saj ni samoumevno, da ga takoj sprejmejo.
»Zame je bilo zelo nenavadno, da moram razlagati prizore, ki jih odigram, a je bila na koncu tudi zame poučna in zanimiva izkušnja,« je o pripravah na predstavo povedala igralka Anja Drnovšek. Tjaša Hrovat je omenila, da je izziv zadržati pozornost specifične publike, od katere na odru dobivajo sprotni odziv. »Ko smo na začetku dijake vprašali, koliko jih je prebralo tekst, so bile tri roke gor, na zadnji je bilo sedem rok, tako da predvidevam, da bo sčasoma teh rok vse več in bo predstava doživela vrhunec tik pred 7. majem, ko bodo pisali esej,« je menil igralec Luka Cimprič. V predstavi sodeluje še igralec Anže Zevnik, ki ima tudi vlogo povezovalca – oziroma, kot se sam predstavi – MC-ja, mojstra ceremonije.
