Umrl je Cveto Sever, lutkar, ki je očaral generacije otrok
Veljal je za prvega poklicnega lutkarja solista v slovenskem prostoru. Odigral je več kot 2500 predstav.
Odpri galerijo
Cveto Sever. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Poslovil se je Cveto Sever, lutkar, ki je v slovensko lutkovno zgodovino vpeljal posebno prakso razumevanja in tudi videnja lutkovnega gledališča. Njegovo življenje se je izteklo predvčerajšnjim, novico o njegovi smrti so sporočili iz Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Sever se je rodil leta 1948 v Ljubljani in veljal, kot je zapisal direktor LGL Uroš Korenčan, za prvega poklicnega lutkarja solista pri nas. V slovenskem lutkarstvu je bil kot solo igralec dolgo zelo samosvoj pojav. Njegov način ustvarjanja je v slovensko lutkovno zgodovino vpeljal posebno prakso razumevanja in videnja lutkovnega gledališča.
Od samega začetka se je v svojem delu poigraval z deziluzionizmom in ves čas priznaval teatralnost; v predstavah se je gibal med vlogami interpreta, protiigralca in pripovedovalca, pri čemer je pogosto stremel k improvizaciji in vselej zavračal šablonsko ustvarjanje. Njegove predstave so temeljile na igri med lutko in lutkarjem, kjer so se prepletale pripoved, gledališka in lutkovna igra z glasbo ter gibom. Kot lutkar solist je odigral po Sloveniji več kot 2500 predstav, v 70. letih 20. stoletja pa je ustanovil Lutkovno gledališče Kranj.
Prejel je Linhartovo plaketo za izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke na lutkovnem področju in Pengovovo nagrado za poseben prispevek slovenski lutkovni umetnosti. S svojim delom je temeljno prispeval k razvoju lutkarstva pri nas, še pomembneje pa je, da je z enormnim obsegom nastopov po vsej Sloveniji očaral številne generacije otrok, ki v svojem srcu nosijo njegovo iskrivost naprej.
Sever se je rodil leta 1948 v Ljubljani in veljal, kot je zapisal direktor LGL Uroš Korenčan, za prvega poklicnega lutkarja solista pri nas. V slovenskem lutkarstvu je bil kot solo igralec dolgo zelo samosvoj pojav. Njegov način ustvarjanja je v slovensko lutkovno zgodovino vpeljal posebno prakso razumevanja in videnja lutkovnega gledališča.
Med vlogami interpreta, protiigralca in pripovedovalca
Od samega začetka se je v svojem delu poigraval z deziluzionizmom in ves čas priznaval teatralnost; v predstavah se je gibal med vlogami interpreta, protiigralca in pripovedovalca, pri čemer je pogosto stremel k improvizaciji in vselej zavračal šablonsko ustvarjanje. Njegove predstave so temeljile na igri med lutko in lutkarjem, kjer so se prepletale pripoved, gledališka in lutkovna igra z glasbo ter gibom. Kot lutkar solist je odigral po Sloveniji več kot 2500 predstav, v 70. letih 20. stoletja pa je ustanovil Lutkovno gledališče Kranj.
Prejel je Linhartovo plaketo za izredne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke na lutkovnem področju in Pengovovo nagrado za poseben prispevek slovenski lutkovni umetnosti. S svojim delom je temeljno prispeval k razvoju lutkarstva pri nas, še pomembneje pa je, da je z enormnim obsegom nastopov po vsej Sloveniji očaral številne generacije otrok, ki v svojem srcu nosijo njegovo iskrivost naprej.
