Tiskane izdaje
Težko si je predstavljati, da bo junija letos minilo 20 let, odkar je izšla prva knjiga v seriji o Harryju Potterju, ki se je kasneje prodala v skupni nakladi več kot 500 milijonov izvodov, in decembra prav tako dvajset let od premiere filma Titanik, ki je dobil 11 oskarjev in vsaj za nekaj časa titulo najbolj dobičkonosnega filma vseh časov.
To sta le dve obletnici, ki ju bomo praznovali v letu 2017. Okroglo obletnico Harryja Potterja bo British Library med drugim obeležila z razstavo na londonskem King's Crossu, ki leži zelo blizu znamenitega literarnega perona 9 3/4, od koder je Harry Potter odpotoval na Bradavičarko. O tem, kako bodo obeležili dvajsetletnico filma Titanik, za zdaj ne poročil.
Okroglih in vsaj približno okroglih obletnic je toliko, da jih lahko naštejemo le nekaj. Kar nekaj muzejev po svetu se bo posvetilo stoletnici smrti Augusta Rodina, očeta modernega kiparstva. Ena od razstav bo v Grand Palais v Parizu, na Rodinovo delo bodo pogledali s pomočjo njegovih sodobnikov.
Prav tako bo minilo 100 let od smrti slikarja in kiparja Edgarja Degasa, ki velja za začetnika impresionizma. Eno zanimivejših razstav z naslovom Degas&Rodin pa je pripravil muzej Von der Heydt v Nemčiji. Kot je razvidno iz naslova, bosta skupaj predstavljena oba velika umetnika.
Sto let pa bo letos praznovala tudi pomembna umetnina, pisoar Fontana Marcela Duchampa. Leta 1917 ga je Duchamp predstavil kot umetniško delo na Razstavi neodvisnih in s tem korenito vplival na tok sodobne umetnosti v 20. stoletju. In sto let bo minilo od izida prvega posnetka jazzovske glasbe Lively Stable Blues, ki jo je posnel The Original Dixieland Jazz Band.
Koncerti, posvečeni spominu na pred sto leti rojeno ameriško jazzovsko pevko Ello Fitzgerald bodo po vsem svetu, največ v ZDA. V Nemčiji in drugod bodo obeležili stoletnico rojstva Nobelovega nagrajenca za literaturo Heinricha Bölla. Kar dva ameriška igralca bi imela letos sto let, če bi bila še živa – Dean Martin in Robert Mitchum. Obeležili pa bomo tudi pomembno stoletnico, ki je sicer bolj politična kot kulturna, zagotovo pa ji bo posvečenih veliko kulturnih dogodkov po vsem svetu: stoletnica ruske revolucije.
Luther, Austenova, Ovid
Tudi višjih okroglih obletnic bo kar nekaj, med njimi 500-letnica Luthrovih znamenitih 95 tez, ki danes veljajo za najpomembnejše renesančno teološko pisanje. Pogovori, simpoziji in razstave na to temo se bodo odvijali po vsej Nemčiji. Vsaj oboževalke gospoda Darcyja pa gotovo še veliko drugih literarnih navdušencev se bo spomnilo dvestoletnice smrti Jane Austen.
Največja koncentracija dogodkov bo v kraju Hampshire na jugu Anglije, kjer je pisateljica živela, predstavili jih bodo pod skupnim naslovom »Jane Austen 200«. Julija bo tudi dvestoletnica rojstva pomembne francoske ustvarjalke Madame de Staël. Najvišja obletnica, ki jo bomo letos obeležili, pa je 2000-letnica smrti rimskega pesnika Ovida. Konference in razstave o Ovidu bodo odvijale od Rima do Šanghaja.
Od ostalih, malo manj okroglih obletnic omenimo 350-letnico rojstva Jonathana Swifta, ki ga najbolje poznamo po knjigi Guliverjeva potovanja, 150-letnico rojstva znamenitega arhitekta Franka Lloyda Wrighta, ki mu bodo razstavo namenili v newyorški MoMa, in 150-letnico smrti francoskega pesnika Charlesa Baudelairja. Stoletje in pol bo minilo tudi od krstne izvedbe valčka Johanna Straussa Na lepi modri Donavi.
Od še živečih umetnikov bo devetdeseti rojstni praznovala francoska igralka in pevka Juliette Gréco, osemdeseti rojstni dan ameriški skladatelj Philip Glass, ameriška igralca Jack Nicholson in Anthony Hopkins, angleški umetnik David Hockney in italijanski arhitekt Renzo Piano, sedemdeseti pa indijsko-angleški pisatelj Salman Rushdie.
Seveda pa umetniško agendo leta 2017 ne bodo obvladovale le obletnice, temveč tudi drugi dogodki. Vsakih deset let se zgodi, da se v istem letu odvijejo Beneški bienale, Documenta in Skulptur Projekte Münster in letos je eno od takih let. Selektorica 56. beneškega bienala Christine Macel pravi, da bo »njen« bienale narejen z umetniki za umetnike, večji poudarek pa bo na duhovnih kot na političnih dimenzijah. Documenta 14 v nemškem mestu Kassel pa bo v nasprotju s tem zelo politična.
Če bodo ljubitelji vizualne umetnosti imeli še kaj moči po razstavnem trojčku v Evropi, se bodo lahko podali na otvoritev katerega od novih muzejev in galerij po svetu ali pa na velike razstave. Recimo v na odprtje muzeja Louvre v Abu Dhabiju v Arabskih emiratih, ki ga je sprojektiral zvezdniški arhitekt Jean Nouvel.
Točnega datuma odprtja še ni, a vse kaže, da se bo po dolgih letih zavlačevanja to naposled zgodilo v letu 2017. V kazahstanski Astani pa bodo gostili svetovno razstavo Expo, katere osnovna tema bo nizkoenergetska gradnja in okolju prijazen urbanizem.
Poznavalci pravijo, da bo leto 2017 zanimivo tudi v glasbenem smislu, upamo pa, da ne bomo zgubili toliko glasbenih legend, kot smo jih v lanskem letu. Že 8. januarja bo v Brixtonu v južnem Londonu koncert, posvečen dnevu, ko bi 70. rojstni dan praznoval David Bowie. Sodelovali bodo bivši člani Bowiejeve skupine Mike Garson, Earl Slick, Sterling Campbell in Holly Palmer.
Slovenska kultura v letu 2017
Kar nekaj okroglih obletnic bomo obeležili tudi v Sloveniji. Med drugim bo minilo 50 let od smrti slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola in Alojza Gradnika, 100 let od smrti slovenskega duhovnika, politika in publicista Janeza Evangelista Kreka, ter 150 let od rojstva slikarja Ivana Groharjain pisatelja Frana Milčinskega.
Od večjih kulturnih dogodkov v Sloveniji omenimo premiero velike koprodukcije ljubljanske Drame, Mestnega gledališča Ljubljana in CD Vojna in mir Leva Nikolajeviča Tolstoja, gostovanje Marthe Argerich v Unionski dvorani, razstavo Afganistan – slovenski pogledi v SEM ter koncerta britanske skupine Depeche Mode in 2Cellos v Stožicah.
