Dolga romantična simfonija

V eni od redkih izvedb Faustovega pogubljenja pri nas bo več kot dvesto pevcev.
Fotografija: Charles Dutoit se bo vrnil tudi prihodnje leto – na sporedu bo Berliozov Rekviem. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Charles Dutoit se bo vrnil tudi prihodnje leto – na sporedu bo Berliozov Rekviem. FOTO: Blaž Samec/Delo

Vrhunec 70. Ljubljana Festivala ta teden bo Faustovo pogubljenje v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije in kar štirih zborov pod vodstvom dirigenta Charlesa Dutoita. Izteka se tudi 25. mednarodna likovna kolonija. V prihodnjih dneh so napovedani koncert Ensemble.si, predstava Johna Malkovicha, Mladinski orkester Luigi Cherubini z Riccardom Mutijem, operi Carmen in Deklica z vžigalicami ter začetek mojstrskih tečajev.

Na današnji novinarski konferenci v Viteški dvorani Križank je bil navzoč maestro Charles Dutoit, priznani švicarski dirigent, ki je v Ljubljani z več orkestri nastopil že nekajkrat. Tokrat, je poudaril, bo nastop nekaj posebnega, saj festival praznuje 70-letnico in Darko Brlek 30-letnico direktorovanja, spored pa je s Faustovim pogubljenjem zastavljen zelo ambiciozno.

Kolosalno delo

Francoskega romantičnega skladatelja Hectorja Berlioza je Goethejev Faust, ko ga je prvič bral v prevodu, popolnoma očaral. S prvotno uglasbitvijo je doživel pravi debakel, zato se je odločil za predelavo in nastalo je delo, ki prestopa meje med simfonično in operno glasbo. Čeprav je tudi zgodba izjemno zanimiva – razplet se razlikuje od Goethejevega –, je Charles Dutoit poudaril, da je najzanimivejša kakovost glasbe in predvsem, da ne gre za opero, kamor marsikdo uvrsti Faustovo pogubljenje. Poleg tega se odvija zelo hitro in bi bila odrska postavitev že zato zelo zahtevna. Zato je doslej zavrnil vse ponudbe za uprizoritev, tudi v Metropolitanski operi.

image_alt
Mit, ki še danes nagovarja ljudi kot nekoč

»Romantično delo romantičnega skladatelja, ki zveni klasično«, raje imenuje »dolga simfonija« (traja 125 minut brez premora) in ga je izvajal že povsod po svetu, sicer pa ga niti v tujini niti pri nas ne izvajajo pogosto. Po navedbi pomočnika direktorja Slovenske filharmonije za področje zbora Gregorja Klančiča sta ga pri nas leta 1930 v Unionski dvorani izvedla razširjeni operni orkester in zbor Slovenske matice. Tokrat bodo z Orkestrom Slovenske filharmonije zapeli Zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor Ave, Komorni zbor Megaron, Mladinski zbor Glasbene matice Ljubljana (skupno več kot dvesto pevcev in pevk) ter solisti Sophie Koch (Marjetica), Charles Workman (Faust), John Relyea (Mefisto) in Ashley Riches (Brander).

Na dan izvedbe, v petek, se bosta s sklepnima razstavama na Peklenskem dvorišču in v Viteški dvorani Križank iztekli likovna kolonija za otroke in 25. mednarodna likovna kolonija. Doslej se je je skupno udeležilo dvesto domačih in tujih likovnih umetnikov. »Kar puščajo za sabo, na svojstven način odseva ravno to, kar se v tem času dogaja na festivalu. Z likovnimi besedami upodablja glasbo in dogajanje, ki ga tu doživljamo,« je povedal njen vodja Tomo Vran.

Dan pred tem bo v Križevniški cerkvi koncert zasedbe Ensemble.si, »gastarbajterjev svetovnega slovesa« (nekoč se je imenovala Gastarbajterji). Sestavljajo jo slovenski glasbeniki, ki so si ustvarili kariero predvsem v uglednih tujih orkestrih, nekoč pa skupaj študirali na ljubljanski akademiji za glasbo. Na program so uvrstili dela iz zakladnice komorne glasbe 19. stoletja, ki jih na slovenskih koncertnih odrih ne slišimo pogosto.

Preberite še:

Komentarji: