Tiskane izdaje
Na mestu, kjer so pred dvema letoma na Ravnah na Koroškem porušili staro kinodvorano, so med zemeljskimi deli za novo krožišče in gradnjo kanalizacije naleteli na ostanke, za katere se je izkazalo, da so del poznosrednjeveškega dvorca Grünfels.
»V zgolj sedmih delovnih dneh smo na območju, ki ga je Zavod za varstvo kulturne dediščine zaščitil, odkrili 3.500 ostankov poznosrednjeveških posod in 1.500 ostankov kosti ter dva mogočna zidova, ki sta nam pomagala locirati pozicijo dvorca,« je povedala Saša Djura Jelenko, arheologinja iz Koroškega pokrajinskega muzeja. Po ugotovitvah profesorja Borisa Hajdinjaka, ki je raziskoval, kdo so bili prebivalci dvorca, je Grünfels nedvomno tako imenovani »grad spodnji Guštanj«.
Karla Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja pravi, da arheologi in zgodovinarji še vedno niso našli ostankov v listinah omenjenega »gornjega gradu«. »Na Valvasorjevi upodobitvi trga iz leta 1688 je vidna podoba domnevno »spodnjega gradu«, imenovanega Grünfels, tudi Grünfeld, Grünstein.
Stal je na vzhodnem delu trga ob reki Meži v katastrski občini Javornik. Med letoma 1333 in 1368 naj bi ga zgradil koroški deželni maršal Konrad Aufensteinski, ki je imel v posesti guštanjski trg. Prostorni grad je v času širjenja protestantske vere, ko so njegovi lastniki Gaiβrucki simpatizirali s pristaši nove veroizpovedi, postal mesto njihovega zbirališča,« pravi Odrova.
Na dvorcu je našel zatočišče protestantski pastor in pedagog Štefan Kimmerling, ki se je rodil v Augsburgu, študij pa je končal na univerzi v Halleju na Saškem. Leta 1584 je omenjen kot učitelj v Dravogradu, od leta 1586 pa kot pridigar v Slovenj Gradcu.
Iz navedenega sklepajo, da je tudi v Guštanju takrat že obstajala osnovna šola, kakršno si je zamislil Primož Trubar. Karla Oder je povedala, da je bil v 17. stoletju v posesti Matije Jurija Gačnika, za njim pa je bil vsaj že leta 1790 v rokah Friedricha Edelmanna.
»Matija Gačnik (Gaitschnigg), ki je bil tudi gospodar toplic v Dobrni, je imel že pred letom 1643 v lasti tudi dvorec Šrotnek nad Kotljami. Njegova posest je prešla v roke sinu Juriju, ki je bil tako kot brat leta 1666 zaradi očetovih zaslug povzdignjen v plemiški stan s predikatom »zu Schlangenberg«.
Jurij Gačnik je utemeljitelj koroške linije Schlangenbergov, oskrbnikov Thurnovih fužin v Črni. Leta 1739 je bil Jurij Kristijan Gačnik - Schlangenberg Thurnov upravitelj, ki je v okolici Črne obnovil delo v Thurnovih jamah. Imel je tudi rudarske koncesije za kopanje svinčene rude«, je povedala Karla Oder.
Dvorec Grünfels se v začetku 19. stoletja omenja kot razvalina, saj je bil porušen tudi že njegov temeljni zid. O velikem dvonadstropnem dvorcu z markantnimi stolpiči bodo 7. decembra na Ravnah odprli razstavo, ki jo bo spremljal katalog. Igor Sapač, arhitekt in umetnostni zgodovinar, bo za to priložnost prispeval oris dvorca, Boris Hajdinjak podrobnosti o prebivalcih Guštanja, Saša Djura Jelenko bo predstavila potek areheoloških raziskav in interpretirala odkrite najdbe, arheozoolog Borut Toškan z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU pa analizo najdenih kosti, po katerim vemo, kako so se na dvorcu prehranjevali. Morda boste presenečeni; prav nič razkošno!
