Tiskane izdaje
Sedanji zakon, ki določa najvišje nagrade na področju umetnosti, in sicer dve Prešernovi nagradi ter do šest nagrad Prešernovega sklada, ki jih vsako leto podeljujejo za umetniške presežke, v vseh teh letih in bil spremenjen.
Kot je v imenu predlagatelja, ministrstva za kulturo, uvodoma povedal minister Tone Peršak, želijo z novim zakonom nagrade ohraniti ter s tem spodbuditi k vrhunskosti, pri izbiri nagrajencev Prešernovega sklada pa se bo po novem upoštevalo zadnje triletno, in ne več dveletno obdobje umetniškega ustvarjanja.
Napovedana širitev komisij, nagrajenci znani 3. decembra
Podeljevanje nagrad ostaja v pristojnosti upravnega odbora Prešernovega sklada, ki bo opravil izbor na podlagi javnega poziva za podelitev nagrad in predlogov strokovnih komisij, pri čemer bo odločitve o nagrajencih sprejel zgolj na podlagi nominacij strokovnih komisij.
Število komisij, ki je bilo doslej omejeno na štiri, novi zakon širi na največ šest. Pri tem bo morala biti upoštevana spolna uravnoteženost samih komisij kot tudi nominacij za nagrado, ki jih bodo predlagale. Novost pa je tudi, da bo upravni odbor prejemnike nagrad predstavil javnosti praviloma 3. decembra oziroma dva meseca pred podelitvijo, ki poteka ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju.
Poslanci so v razpravi pred glasovanjem poudarili potrebo po novem zakonu, ker obstoječi tako dolgo ni doživel prenove, v tem času pa so se pojavile nove oblike umetnosti in so se nekatere obstoječe razmahnile. Saša Tabaković (SMC) je, denimo, pohvalil novost, da bo upravni odbor nagrajenca izbral le na podlagi nominacij strokovnih komisij, ker se tako ne bodo ponovile »peripetije iz preteklosti«.
Vprašanje uravnoteženosti spolov
Jožef Horvat (NSi) novi zakon razume kot posledico nesoglasij pri sodelovanju upravnega odbora s komisijami in režiji državne proslave, kar je po njegovih besedah treba preprečiti. Pri rešitvi, da bo upravni odbor lahko nagrajence izbral le na podlagi predlogov strokovnih komisij, pa se mu zdi, da bo odbor imel omejen prostor. Zato bi zakon po njegovem prepričanju moral omogočiti, da bi predlog strokovnih komisij tudi zavrnil.
V razpravi se je znova, podobno kot že na matičnem odboru, odprlo tudi vprašanje uravnoteženosti spolov, in sicer tako pri nominiranju kot pri prejemanju nagrad. Mirjam Bon Klanjšček (NP), Primož Hainz (Desus) in Marija Bačič (SD) so kot pomembno zakonsko dopolnitev izpostavili enakovredno zastopanost spolov na ravni komisij.
Poslanska skupina Levica pa je k temu še enkrat predlagala dopolnilo, s katerim bi bilo to doseženo še ob sami izbiri dobitnikov. Po besedah Violete Tomić namreč statistika kaže na neenakost v prid moških nagrajencev. Dopolnilo je bilo zavrnjeno, ker bi dobitnike, kot so opozarjali poslanci, v tem primeru izbirali na podlagi spola, in ne umetniških dosežkov.
Anja Bah Žibert (SDS) pa je zakon opredelila za nedorečen in pomanjkljiv. Med drugim je znova poudarila, da njegov naslov ne zajema nagrad Prešernovega sklada, na kar je opozorila tudi zakonodajnopravna služba. Vprašala pa se je tudi, ali bo zakon resnično spodbujal vrhunsko ustvarjalnost brez političnih konotacij, glede na to, da upravni odbor imenuje DZ na podlagi predloga vlade, ta pa predlog oblikuje po izvedenem javnem pozivu ministrstva za kulturo.
