Tiskane izdaje
»Ljubljana se nenehno spreminja, Festival pa ostaja stalnica,« je ljubljanski župan Zoran Janković na predstavitvi pospremil najpomembnejšo poletno prireditev slovenske prestolnice. Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek se je posvetil vsebini letošnje ponudbe, zatem pa še sponzorjem.
Še dve veliki imeni glasbenega sveta bo gostil letošnji festival, najprej bo svojemu Poljskemu rekviemu dirigiral 81-letni Krzysztof Penderecki (6. julija v Cankarjevem domu). Izvajalcev bo veliko – Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, zbor Opere in baleta SNG Maribor, in komorni zbor Ave. Sloviti Zubin Mehta, večkratni gost ljubljanskih glasbenih odrov, ki bo osemdeset let napolnil prihodnje leto, pa bo dirigiral Izraelskemu filharmoničnemu orkestru; izvajali bodo dela A. Schoenberga, R. Straussa in P. I. Čajkovskega (24. avgusta v Cankarjevem domu).
Na svoj račun bodo letos prišli ljubitelji opere. Kitajska nacionalna operna hiša iz Pekinga bo v Cankarjevem domu (1. in 2. septembra) uprizorila priljubljeno Puccinijevo opero Turandot. Krstna predstava opere je bila v milanski Scali leta 1926. Takrat je dirigiral Arturo Toscanini, odigrali pa so samo izvirno Puccinijevo glasbo, saj mojster opere zaradi smrti ni dokončal. Opero je kasneje po skladateljevih skicah dokončal Franco Alfano in v tej obliki delo izvajajo še danes.
Najbolj znan odlomek iz opere je arija Calafa iz tretjega dejanja Nessun dorma. K njeni popularnosti je veliko prispeval tenorist Luciano Pavarotti. Wagnerjevo opero Tristan in Izolda, ki je v Sloveniji redka gostja, pa bo festivalsko občinstvo lahko spremljalo v izvedbi Nacionalne opere in baleta iz Sofije (4. septembra v Cankarjevem domu).
Festival bo kot običajno ponudil veliko komornih koncertov, tudi letos brez Vlada Kreslina ne bo šlo, med domačimi zvezdami pa lahko omenimo še gledališkega režiserja Tomaža Pandurja, ki bo Goethejevega Fausta, svoj najnovejši gledališki projekt, uprizoril 21. septembra v Križankah. Pandur razkriva fragmente izjemnega Goethejevega dela, v katerem zgodovina razvoja legende in njena razširitev v širše moralne in filozofske sfere hkrati predstavljata intelektualno zgodovino človeštva.
Za Delo je nedavno povedal, da »se ciklično vrača na prelomne točke v življenju, v predstave, ki so bile na neki način usodne za moje ustvarjanje. To je gotovo Dantejeva Božanska komedija, to sta Dostojevski in Shakespeare – in to je seveda Faust«.
Festival Brežice
Festival Seviqc Brežice je danes v Sloveniji sinonim za staro glasbo. Na koncerte vabijo zgolj najuglednejše umetnike, ki izvajajo vrhunski program najvišje kvalitete. Skozi različne programske sklope kompleksno predstavljajo evropsko in svetovno glasbeno zapuščino, pri čemer še posebno pozornost posvečajo izvajanju glasbe, ki je nastala na slovenskih tleh.
Na gradu Brežice bo 22. junija nastopila skupina XVIII-21, Le Baroque Nomade iz Francije, in sicer s Hvalnico norosti. Občinstvo bo lahko potovalo od predstave blaznežev v londonski norišnici Bedlam, ki so zabavali fine brezdelneže, do bolnišnice Bimaristan v Alepu, kjer so blazne zdravili z glasbo in jih nato vključevali v družbo kot umetnike. Bistven del potovanja je z ustnimi izročili navdahnjena koreografija sodobnega plesalca Merlina Nyakama. Baroque Nomade so že pred dvajsetimi leti začeli iskati skrite partiture na drugem koncu sveta.
Iz Rusije pa prihaja skupina Svetilen, ki se bo 8. avgusta predstavila v cerkvi sv. Jakoba v Kamniku s projektom Od vzhoda do zahoda. Z ljubeznijo. Za Svetilen ta program ni le projekt. Umetniki ne prinašajo le stare sakralne glasbe sodobni publiki. Ukvarjajo se z genetskim spominom in idejo nacionalne identitete. Dmitrija Garkavija in njegovih pet profesionalnih partnerjev povezuje skrb za obnovo in promocijo žive tradicije stare pravoslavne koralne kulture.
Festival Radovljica
Letošnji Festival Radovljica bo potekal med 8. in 25. avgustom in bo obsegal deset mednarodnih koncertov z glasbo od srednjega veka do sodobnosti, poleg tega pa tudi delavnici za pevce in tečaj za kljunasto flavto. Med gosti bo znana argentinska sopranistka María Cristina Kiehr, ki bo vodila tudi delavnico za pevce.
Francoski vokalni ansambel Musica Nova bo izvajal motete Jacobusa Handla - Gallusa, na festivalu pa bo občinstvo prisluhnilo tudi glasbi notredamske šole, Bachovi Umetnosti fuge, severnoameriški glasbi 18. in 19. stoletja, je povedal Domen Marinčič, vodja radovljiškega festivala.
Festival Lent
»Festival Lent bo, to pa je tudi vse, kar lahko zaenkrat napovemo«, je danes dejal direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina. Glede na težave z zagotavljanjem sredstev – mesto naj bi jim zagotovilo le osemdeset tisočakov, kar je za več kot milijon evrov vreden projekt skoraj simbolična vsota – še čakajo s podpisi pogodb, edini doslej že potrjen programski sklop je folklorni festival.
Pa še ta se bo odvijal v veliki dvorani SNG Maribor, saj velikega plavajočega odra na Dravi, ki je bil vseskozi osrednje prizorišče, letos zagotovo ne bo. Ali to pomeni, da tokrat v Mariboru ne bomo videl nobenih bolj eminentnih izvajalcev? Rukavina poudarja, da so možnosti pičle, saj je vse odvisno od višine prispevkov sponzorjev in donatorjev, vendar ni izključeno, da jim bo le uspelo pripeljati tudi kakšno bolj zveneče ime.
Finančna usklajevanja še potekajo, vendar o konkretnih glasbenikih, gledališčnikih ali plesalcih ne želi govoriti, saj bi se prav lahko zgodilo, da bi se napovedi na koncu izkazale za netočne ali zavajujoče.
