Guardian v tabloidnem formatu

Britanski dnevni časopis The Guardian je v ponedeljek prvič izšel v formatu tabloida in je malo manjši od velikosti A3. Ohranja naslovnico v barvi, opušča pa prepoznavno temno modro barvo v glavi imena. Vzroki so ekonomski, saj je časopis v finančnih težavah.

Redizajnirani Guardian ima tudi spremenjene črke in nov prelom, ki naj bi bil, kakor pravijo, lažji za branje. Z manjšim formatom naj bi se pomembno zmanjšali stroški papirja in tiska.

Žive barve

Katharine Viner, glavna urednica levičarskega Guardiana, ki izhaja od leta 1821, pravi, da je tiskanje časopisa v dosedanjem tako imenovanem formatu berliner predrago zaradi upadanja naklade in oglasov. »Prehod na tabloidni format je pomemben korak k temu, da bi bil Guardian finančno vzdržen in bi lahko še naprej vlagali v kakovostno novinarstvo zaradi prihodnjih generacij,« je dodala. Pojasnila je, da so se odločili za preprost in učinkovit tip črk, za žive in energične barve, in obljubila, da bo Guardian kljub krajšim člankom po vsebini ostal takšen, kakršen je bil vedno: premišljen, napreden in oster neodvisen časopis, ki bo vsebino predstavljal na duhovit, eleganten in zabaven način.

Redizajnirali so tudi spletno izdajo časopisa, ki vsak mesec pritegne več deset milijonov bralcev po vsem svetu, in jo prilagodili potrebam bralcev, ki berejo članke na mobilnih telefonih in prenosnih računalnikih. Branost Guardianovega portala se povečuje, je peti najbolj bran portal na svetu. Samo v Veliki Britaniji ima spletna izdaja malo manj kot devet milijonov bralcev. Obstajata tudi dve mednarodni spletni strani, Guardian Australia in Guardian US. Sprememba je vidna predvsem v barvah, ki so usklajene z novim videzom tiskane izdaje.

Odločili so se tudi za spremembo Observerja, nedeljske izdaje Guardiana.

Polovico manjša naklada

Za spremembe so se odločili po težavnih letih za časopis in po več kot polovico manjši nakladi – s 376.000 prodanimi izvodi leta 2005 do 146.000 konec leta 2016. Lani so zaprli 300 delovnih mest, napovedujejo pa tudi selitev redakcije iz središča Londona, s King’s Crossa, na cenejšo lokacijo, morda celo v precej cenejši Manchester.

Po mnenju mnogih prehod na tabloidni format pomeni tudi simbolično slovo od klasičnega novinarstva. Guardian je slovel po izvrstnih in ekskluzivnih člankih, ker bodo zdaj krajši, bodo tudi manj analitični.

Časopis je ustanovila skupina poslovnežev z Johnom Edwardom Taylorjem na čelu. Najprej je izhajal enkrat na teden, ob sobotah, ko pa so leta 1855 ukinili davek na časopise, je postal dnevni časopis z nižjo ceno.

Leta 1872 je postal glavni urednik Guardiana legendarni Charles Prestwich Scott, ki je bil na položaju polnih 57 let. Pozneje, leta 1907, je postal tudi njegov lastnik. Cenjena uredniška politika časopisa je še danes njegova dediščina. Bil je človek visokih načel in znane so njegove besede: »Komentar je dovoljen, toda dejstva so sveta ... Glas nasprotnikov ima enako pravico, da je slišan, kakor glas prijateljev.«

Za Guardian je bil vedno značilen visok standard pisanja in tudi podobe, ki je bila vedno v skladu z časom, pogosto tudi pred njim. Čeprav je veljal za ikono časopisnega dizajna, je v želji, da bi bil še boljši, tega večkrat spremenil. Pred zadnjo spremembo je bil redizajniran leta 2006, ko se je urednik vrnil s počitnic v Italiji z izvodom časopisa La Repubblica v rokah in rekel: »Časopis moramo zmanjšati.« Takrat se je vse končalo pri besedah, ko pa sta Times in Independent prešla na tabloidni format in ohranila resnost časopisov velikega formata, tako imenovanega compact, so se odločili za zmanjšanje. Odločili so se za berliner, priljubljeni format evropskih časopisov, ki ohranja proporce polnega formata (broadsheet), toda v malo manjših dimenzijah. To je srednji format časopisa, podoben francoskemu Mondu. V Guardianu so videli prednost formata berliner v tem, da je le nekoliko širši od tabloida in ga je mogoče enako preprosto brati v javnem prevoznem sredstvu, čakalnici ... Prav tako je ta format malo daljši od tabloida, kar omogoča večjo prožnost pri dizajnu.

Tradicija izginja

Ni treba posebej poudarjati, da je drugačen format časopisa radikalna sprememba za bralca, zato je to zelo tvegana odločitev. Bralci sprememb časopisa nikoli ne sprejmejo z naklonjenostjo, a ne mine veliko časa, da se navadijo. Tradicija tako izginja tudi iz časopisov. Tradicionalno je vedno obstajala razlika med senzacionalističnimi tabloidi in resnimi časopisi na formatu broadsheet (tabloid je polovica broadsheeta). Sprememba formata praviloma zahteva drugačen prelom strani, nove vizualne elemente, organizacijo vsebine in način razmišljanja. Guardian je to v preteklosti vedno izpeljal dobro, odličen videz časopisa je zamenjal še boljši, bralec je hitro dobil vtis, da je takšen že od nekdaj. Naj se srečno izteče tudi tokrat.