Tiskane izdaje
Če so si inovativni slovenski neandertalci dneve krajšali z melodijami, zaigranimi na lično piščal, je sedaj znano, da so tudi njihovi kolegi na Hrvaškem dali nekaj nase. Dobesedno. Poznali so nakit.
Ugledna znanstvena revija Plos One poroča o izjemnem odkritju paleontologov na Hrvaškem, ki bo – podobno kot tukajšnja piščal in nekatera druga prelomna odkritja iz zadnjega obdobja, denimo odkritje neandertalskih abstraktnih likovnih elementov na Gibraltarju – pomagalo k »rehabilitaciji« neandertalca kot bitja, katerega mentalne sposobnosti in kultura so segle precej višje od primitivnega načina življenja, kakršno mu pripisujejo tradicionalne konvencije.
Strokovnjaki zagrebškega Hrvaškega prirodoslovnega muzeja in Zavoda za paleontologijo na čelu z Davorko Radovčić so uspeli potrditi, da je niz osmih krempljev orla belorepca (Haliaeetus albicilla), starih kar okoli 130.000 let, torej 80.000 let starejših od prihoda homa sapiensa v Evropo, nekoč igralo vlogo elementov nakita, kar pomeni, da so tovrstni kremplji neandertalcu predstavljali določen pomen. Najbrž simbolen.
Doslej česa podobnega še niso našli, odkritje pa je ovrglo trditev, da neandertalci niso bili sposobni dojemanja simbolov. Ni sicer znano, ali so do krempljev težko ulovljivih orlov prišli z lovom ali gre za kremplje poginulih ptic. Da so bili konkretni primerki iz bližine Krapine, ki so jih sicer odkrili že pred dobrim stoletjem, nekoč povezani v nakit – najverjetneje ogrlico ali zapestnico –, so lahko potrdili zaradi sledi na njih: zarez, sledi poliranja, medsebojnega trenja in celo znoja.
