Tiskane izdaje
Kot je za STA pojasnila ena od mentoric delavnice Marjeta Ciglenečki, ki ji je pomagal še nizozemski strokovnjak za kulturni menedžment Frans Brouwer, so bili namen celotnega projekta odgovori na aktualne zadrege glede omenjenega ptujskega bisera. V tem objektu je bila namreč lani zaključena prva faza prenove, s katero je mestna občina omogočila uporabo najbolj reprezentativnega dela samostana – nekdanje cerkve in križnega hodnika.
Po mnenju Ciglenečkijeve se je pri doslej opravljeni obnovi zgodila velika napaka, saj so z njo spremenili namembnost samostana. Medtem ko je v njem med drugim muzej, so nato arheološke zbirke pospravili v depoje, tako da ti niso več na ogled.
»Samostanu so medtem določili novo namembnost in vanj namestili kongresni center, ki je že od lani na razpolago, a se v njem dogaja zelo malo. Glede na to, da je to v srednjeevropskem okviru eden najpomembnejših srednjeveških samostanov te vrste, je treba poskrbeti, da bo objekt preživel, zato mu je treba dati nove vsebine,« je dejala profesorica mariborske filozofske fakultete.
Samostanska cerkev neuporabna za razstave
Ker je samostanska cerkev po postavitvi tribune zelo spremenjena, se je ne da več uporabiti za razstavo arheološke zbirke, zato je po njenem treba začeti oblikovati nove programe. Ker se tega doslej ni lotil še nihče, so se odločili vključiti študente, ki s to problematiko niso obremenjeni. Ti so iskali rešitve, predvsem z namenom, da bi sprožili resno razpravo o izrabi prostorov.
Študentje so delali timsko v štirih skupinah, njihove ideje so bile precej raznovrstne, vse pa imajo nekaj skupnih potez. Vsi so v objektu prepoznali velik zgodovinski potencial in nujo, da se predstavi v vsej svoji veličini ter da se ga napolni z vsebinami izrazito kulturnega značaja.
Kljub temu so njihovi predlogi v velikem razponu, od prireditev, ki z svojimi vsebinami segajo v srednji vek, do znanstvenih in takih vsebin, ki segajo v likovno ustvarjalnost. Vsem predlogom je po besedah Ciglenečkijeve skupno, da izhajajo iz poslanstva dominikanskega reda – izobraževanje, znanstveno delovanje in povezovanje na vseevropski ravni.
»Poudarim naj, da gre predvsem za iztočnice, ne za končne rešitve,« je dejala Ciglenečkijeva, ki je ocenila, da so novi ptujski mestni oblasti njihovi predlogi blizu, medtem ko prejšnjemu županu, ki si sicer lasti zasluge za kongresni center, verjetno bistveno manj. Njihovi predlogi za zdaj niso bili finančno ovrednoteni, zato bo na morebitno realizacijo treba počakati še kar nekaj časa.
