Kjer so čebele doma
Slovenski etnografski muzej, Ljubljana. Odprtje razstave nocoj ob 19. uri.
Odpri galerijo
FOTO: Franc Šivic.
V Slovenskem etnografskem muzeju bodo nocoj ob 19. uri odprli letošnjo osrednjo muzejsko razstavo, posvečeno čebelam in bogati kulturni dediščini, povezani s čebelarjenjem. Z njo zaznamujejo tudi prvo praznovanje svetovnega dneva čebel in evropsko leto kulturne dediščine 2018.
Tradicija čebelarstva je v Sloveniji bogata. Imamo lastno avtohtono kranjsko čebelo, več kot 11.000 čebelarjev, našo pokrajino bogati več kot 13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami, ki zbirajo med in druge pridelke. Razstava razkriva zbirke SEM in zbirke drugih inštitucij, povezane z dediščino čebelarstva, ki večplastno zaznamuje slovensko kulturno krajino.
Na ogled bodo nekdanji in današnji čebelnjaki ter pester izbor čebeljih panjev iz zbirke SEM in drugih muzejev. Med njimi tudi redka primerka figuralnih panjev v obliki vojaka in psa. Posebej so izpostavljene poslikane panjske končnice, izvirna zvrst ljudske umetnosti, s številnimi posvetnimi motivi in z moralističnimi ter satiričnimi vsebinami. Od sredine 18. stoletja do prve svetovne vojne je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic. Ob najstarejši iz zbirke SEM z motivom sv. Urbana (1770) bo tudi sodobna različica, izdelana v tehniki strojne vezenine z motivom Hudiča, ki pelje Lutra in Katrco v pekel (2014).
Razstava razkriva tudi pogled na sodobno mestno čebelarjenje, saj bo mogoče s pomočjo Čebeljega nadzornega centra, postavljenega v sklopu razstave, opazovati dogajanje v ljubljanskih mestnih čebelnjakih. Avtorica razstave je Barbara Sosič, kustodinja Slovenskega etnografskega muzeja, soavtorica pa dr. Bojana Rogelj Škafar.
Tradicija čebelarstva je v Sloveniji bogata. Imamo lastno avtohtono kranjsko čebelo, več kot 11.000 čebelarjev, našo pokrajino bogati več kot 13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami, ki zbirajo med in druge pridelke. Razstava razkriva zbirke SEM in zbirke drugih inštitucij, povezane z dediščino čebelarstva, ki večplastno zaznamuje slovensko kulturno krajino.
Od panjev do končnic
Na ogled bodo nekdanji in današnji čebelnjaki ter pester izbor čebeljih panjev iz zbirke SEM in drugih muzejev. Med njimi tudi redka primerka figuralnih panjev v obliki vojaka in psa. Posebej so izpostavljene poslikane panjske končnice, izvirna zvrst ljudske umetnosti, s številnimi posvetnimi motivi in z moralističnimi ter satiričnimi vsebinami. Od sredine 18. stoletja do prve svetovne vojne je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic. Ob najstarejši iz zbirke SEM z motivom sv. Urbana (1770) bo tudi sodobna različica, izdelana v tehniki strojne vezenine z motivom Hudiča, ki pelje Lutra in Katrco v pekel (2014).
Razstava razkriva tudi pogled na sodobno mestno čebelarjenje, saj bo mogoče s pomočjo Čebeljega nadzornega centra, postavljenega v sklopu razstave, opazovati dogajanje v ljubljanskih mestnih čebelnjakih. Avtorica razstave je Barbara Sosič, kustodinja Slovenskega etnografskega muzeja, soavtorica pa dr. Bojana Rogelj Škafar.
