Tiskane izdaje
Praznujemo mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij, ki je letos posvečen ohranjanju industrijske dediščine. Danes bo vrata muzejev odprlo osem slovenskih podjetij, ki so spoznala pomen industrijske dediščine in ta specifična spominska obeležja varujejo.
V 50 letih svojega obstoja je ICOMOS, mednarodno združenje za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij, pripravil skoraj 30 različnih listin, priporočil, deklaracij, nacionalnih listin idr., ki so bile podlaga za mednarodne konvencije s področja nepremične kulturne dediščine, imele pa so odločujoč vpliv na nacionalne zakonodaje po vsem svetu in tudi na različne direktive Evropske unije.
Slovensko združenje je član mednarodnega Icomosa in deluje kot društvo od leta 1993. »Osnovni cilji združenja za spomenike in spomeniška območja so sodelovanje in povezovanje strokovnjakov na področju konservatorstva, zbiranja in vrednotenja kulturne dediščine, širjenje informacij o konservatorstvu in s tem povezanih tehnik in metodologij,« nam je razložil predsednik slovenskega združenja Marko Stokin.
Možnosti za kulturni turizem
Povedal je tudi, da danes prihaja v ospredje »trženje« tovrstne kulturne dediščine, ne samo posameznih regij, ampak tudi mest. V razvitih državah že dolgo časa ugotavljajo, da kulturni turizem omogoča trajnostno upravljanje in ohranjanje spomenikov, odpira nova delovna mesta, turisti pa prihajajo na oglede celo leto.
V nekaterih podjetjih so dovolj zgodaj spoznali vrednost in pomen industrijske dediščine in so dobro poskrbeli tako za nepremično kot premično dediščino. Takšne pristope so ubrali v Pivovarni Union, v Elektro Ljubljana s projektom Stara mestna elektrarna v Ljubljani, v podjetju Slovenske železnice z odprtjem Železniškega muzeja, v podjetju Dravske elektrarne Maribor z muzejem na Hidroelektrarni Fala in v vseh treh turističnih rudnikih pri nas – v premogovniku Velenje, v rudniku svinca in cinka v Mežici in seveda v Antonijevem rovu, ki je skupaj z ostalimi lokacijami dediščine živega srebra v Idriji vpisan na seznam Unesca. Sonja Ifko, podpredsednica slovenskega Icomosa, pa opozarja tudi na predstavitev železarske dediščine na Jesenicah, na Ravnah na Koroškem v Štorah, kjer dediščino ohranjajo in situ – na lokacijah, kjer je nastala.
Kaj bo s Smodnišnico in drugimi objekti?
»Vendar imamo tudi velik del pomembne industrijske dediščine, ki je v zelo slabem stanju, zato jo intenzivno izgubljamo,« pravi Ifkova. »Po valu prestrukturiranja gospodarstva v devetdesetih letih, ko je bilo porušene veliko industrijske dediščine – v Ljubljani Tiskarna Jožeta Moškriča, Učne delavnice za Bežigradom, Tobačna tovarna, Ljubljanska mestna klavnica, Pletenina – nas v sedanji fazi prestrukturiranja in privatizacije skrbi, kaj se bo zgodilo z dediščino Smodnišnice v Kamniku, kompleksom Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču, papirnico v Vevčah, industrijsko dediščino Zasavja, mariborsko industrijsko dediščino, kjer jim kljub pomenu industrializacije za razvoj Maribora in številnim praznim industrijskim objektom, ne uspe urediti niti ene predstavitve dediščine v njenem prvotnem – industrijskem okolju.«
Kdo obiskuje objekte industrijske dediščine? »Publika je zelo raznolika,« pravi Ifkova. »Dediščina industrializacije je izredno zanimiva za obiskovalce, kar kažejo tudi številni tuji primeri. Evropska pot industrijske dediščine je največja kulturno turistična pot, certificirana pri Inštitutu za kulturne poti Sveta Evrope. To je dediščina, ki se dotika najširšega kroga ljudi, tudi tistih, ki niso tipični obiskovalci kulturnih institucij.«
– Osem (zgoraj naštetih) podjetij, ki skrbno ohranja in predstavlja industrijsko dediščino, bo danes brezplačno odprlo vrata svojih muzejev med 10. in 12. uro, ob 11. uri pa bo na voljo tudi vodstvo.
