KOKS bodočega premiera poziva k izboljšanju položaja kulture

Da je kultura obravnavana kot domnevno najmanj pomemben resor, je po trditvah KOKS stara navada.

Objavljeno
22. avgust 2014 19.11
LJUBLJANA SLOVENIJA 26.1.2012 MINISTRSTVO ZA KULTURO FOTO JOZE SUHADOLNIK
V. U., Delo.si/STA
V. U., Delo.si/STA
Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS) je na mandatarja za sestavo nove vlade Mira Cerarja naslovil javni poziv, v katerem ga opozarja, da je bila kultura, tako kot znanost, v vseh dosedanjih javnih razpravah o prihodnosti in razvoju najbolj zanemarjena. Poziva ga k spremembi in predlaga korenito prenovo kulturne politike.

Da je kultura obravnavana kot domnevno najmanj pomemben in zaželen resor, je v domači politiki po trditvah KOKS stara navada.

»Pravkar slišimo, da se ta pogubna zgodba ponavlja, da namreč kadrujete po strankarski pripadnosti in ključu, ne pa po strokovni kompetentnosti. Prvo znamenje, da s prebojem in z drugačnim upravljanjem države mislite resno, bo, če boste to prakso radikalno prekinili. V stroki oz. na polju kulture in ustvarjalnosti imamo na voljo dovolj kompetentnih kandidatov za mesto ministra,« so zapisali v KOKS, kjer si želijo »resnega soočenja o kulturni (šolski in znanstveni) politiki«.

Kultura po mnenju KOKS ni zgolj in ne predvsem tržnica razvedril za prosti čas, temveč proces in vrednostni sistem, brez katerega skupnost ne more obstajati, polje in produkt najbolj ustvarjalnih sil, na katerem in s katerim se skupnost legitimira; ne ustvarja družba kulture, ampak kultura ustvarja družbo.

Kultura ni strošek, ampak investicija in ravno investicije v kulturo se, tako KOKS, kažejo kot najbolj donosne. Z demokratizacijo pa se je »v našo politiko vrnil ruralni, liberalno-klerikalni kulturni boj«.

Kultura stisnjena z obeh strani

»Danes je kultura stisnjena z obeh strani, tako s klerikalne kot z liberalne. Klerikalci jo potiskajo v najbolj okorelo cerkev, današnji 'liberalci' pa na t. i. svobodni trg, v komercializacijo in podreditev ideologiji potrošništva. Ne gre zgolj za neustrezno kulturno politiko, odnosi znotraj kulture same so načeti, podobno kot so načeti vsi odnosi v družbi kot celoti,« so prepričani v KOKS.

Ravnanje države s kulturo je po oceni KOKS v nasprotju s siceršnjo razvitostjo naše družbe in preprečuje nujen razvojni preboj. Ker bi bilo treba kulturno politiko korenito prenoviti, predlagajo deset izhodišč, na katerih naj temelji kulturna reforma.

Po presoji KOKS bi bilo treba zagotoviti avtonomijo in dialog med kulturo in politiko; ločiti upravljanje kulture od politike; odločanje o sredstvih na vseh področjih kulture prepustiti agencijam oziroma ustreznim ustanovam po zgledu Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra; debirokratizirati in poenostaviti postopke, zlasti javne razpise; okrepiti funkcionalno upravljanje oz. samoupravo po področjih, se pravi vlogo strokovnih združenj, zbornic in stanovskih društev; zagotoviti pluralnost organiziranja in avtonomnost posameznih področij; kulturo organizirati kot podsistem družbe, ki bo v navezi z drugimi podsistemi, še zlasti z gospodarstvom; zagotoviti ustrezen položaj samozaposlenih; spodbujati upoštevanje domačih in tujih dobrih praks; ter znova"doseči podporo neodvisni umetnosti v EU, saj jo načenja pod parolami o dostopnosti in enotnem trgu skrita evropska politika komercializacije«.