Tiskane izdaje
Na teh straneh smo že poročali, da so slovenski nevladni zavodi zelo uspešni pri črpanju evropskega denarja, namenjenega za kulturo. Bilanca tega črpanja v okviru kulturnih programov Ustvarjalna Evropa za leto, ki se izteka, je precej impresivna. Uspešni prijavitelji pa znajo povedati veliko o lepotah in še več o pasteh evropskih sredstev.
Mateja Lazar in Sabina Briški, ki vodita pisarno Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, sta ob zaključku leta strnili podatke slovenskih prijav v minulem letu ter na posvet povabili nekaj najbolj uspešnih prijaviteljev.
V iztekajočem se letu je 43 organizacij za 61 projektov pridobilo skupno 2 milijona evrov. Številka zaobjema oba podprograma Kultura in Media, za vse razpise v njunem okviru pa je značilno, da strokovne komisije v Bruslju sredstva odmerijo glede na kakovost projektov, kar pomeni, da države nimajo v naprej zagotovljenih sredstev kot v primeru evropskih strukturnih skladov. Slovenski prijavitelji s svojim deležem sodijo med najbolj uspešne.
Alma Čaušević, ki je vodila Beletrinin razpis za evropske kulturne platforme, kjer je ta uspela s projektom pesniških festivalov E-merging Creativity in prejela triletno podporo (366.196 evrov za prvo leto), je poudarila, da evropska sredstva zavodu omogočajo razvoj, a obenem prinašajo tudi tveganja. Vodja projekta Beletrina namreč polovico dodeljenih sredstev razdeli med evropske partnerje in mora zagotoviti sofinanciranje.
To lahko pomeni, da nek zavod zalaga svoj denar oziroma se zadolži, kar prinaša tveganja. A evropski razpisi so način preživetja. Odvisnost zavodov zgolj od domačega proračuna, ki se iz leta v leto krči, na dolgi rok pomeni postopno stagnacijo njihovih programov, posledično pa tudi manj možnosti za ohranitev sredstev.
S podobnimi skrbmi se ukvarjajo tudi drugi. Na razpisu za evropska združenja so bruseljski ocenjevalci v veliki konkurenci izbrali tudi mreža NETA - Nova Evropska Teatrska Akcija. Vodi jo Damir Domitrović, in sicer je za razvijanje te mreže prejel tri letno podporo (236.440 evrov za prvo leto). Neto je soustanovil festival Ex Ponto. Po besedah Domitrovića je glavni paradoks v tem, da Ex Ponto in zdaj še Neta uspeta prepričati stroge bruseljske strokovne komisije, medtem pa pri domačih financerjih vse bolj izgubljata.
Nasploh so izkušnje zavodov, ki uspešno kandidirajo za evropska sredstva te, da pogorijo na slovenskih razpisih, pogosto za argumentom, češ da so prejeli že evropski denar, je med drugim dejal Uroš Veber iz Zavoda Projekt Atol. Za njihov zavod so sicer tudi kompleksni in zahtevni razpisi način, kako razvijati večletne, razvojne multimedijske projekte.
Prostor za javne zavode
Med slovenskimi uspešnimi prijavitelji prevladujejo nevladni zavodi. Umetnostna galerija Maribor (UGM) je ena redkih javnih ustanov, ki je dobila evropska sredstva za projekt socialistične umetnosti, ki jo ustvarjajo skupaj s partnerji iz republik nekdanje Jugoslavije in drugimi državami s tega področja. Kot je pojasnila Breda Kolar Sluga, direktorica UGM, da tovrstnih projektov z mestnim in državnim proračunom ministrstva za kulturo (MZK) in Mestne občine Maribor ne bi mogli izvajati.
Ob tem velja poudariti, da so evropski kulturni razpisi usmerjeni izrecno v mednarodne programe in tako, denimo, država ne more računati, da bi z njihovo pomočjo izvajala nacionalni kulturni program.
Igor Prassel, programski direktor festivala Animateka, ki je v okviru podprograma Media prejel dvoletno podporo in najvišji možni znesek (33.000 evrov) v kategoriji festivalov kratkega filma, na ravni državne politike pogreša predvsem širše medresorsko navezovanje.
Učinek nekega festivala po njegovem namreč ni omejen le na njegov program (torej umetniško kulturni doprinos), ampak s številnimi gosti, ki jih privabi takšen dogodek in seveda sorodni dogodki, zadeva turistično industrijo.
Sofinanciranje
Ministrstvo predvideva sofinanciranje projektov in programov, ki jih je podprla Evropa, a za zdaj posamičen zavod, če je v vlogi vodje projekta, nameni največ 5.000 evrov in največ do 2.000 evrov, kadar gre za zavode, ki so pri uspelem projektu partnerji, ter do 1000 evrov za prevodne projekte. Letos je bilo za vse kandidate na voljo 95.000 evrov, razreza za naslednje leto pa še ni.
Kot smo lahko slišali na posvetu, številni prijavitelji problema ne vidijo le v skopem sofinanciranju MzK, ampak pogrešajo predvsem bolj jasno strategijo ministrstva in države, kako mednarodno uspešne zavode in njihove projekte vključiti v širšo kulturno ter politično sliko.
