Tiskane izdaje
Za razstavo so od jugoslovanskega denarja izbrali bankovec za 1000 dinarjev z likom Arifa Heralića, delavca iz zeniške železarne, ki ga imajo v zbirki Britanskega muzeja. V času socializma so bili na bankovcih upodobljeni ljudje, ki so simbolizirali zadovoljnega fizičnega delavca. Arif Heralić je bil livar, ki se je priselil v Zenico iz Maglaja. Njegov portret je leta 1954 naredil Nikola Bibić, fotoreporter časopisa Borba. Nasmejan obraz dobrega, pridnega delavca in očeta enajstih otrok je bil na bankovcu za 1000 dinarjev od leta 1955 do 1965, pozneje pa so ga zaradi denominacije in redizajna dali na bankovec za 10 dinarjev, na katerem je ostal še desetletje.
Lep dizajn
Kustos razstave Tom Hockenhull je za Guardian povedal, da je resnica o Arifu Heraliću manj navdihujoča, saj je postal alkoholik in umrl brez prebite pare leta 1971. Dejal je, da je dizajn bankovcev iz komunističnih držav praviloma boljši od tistih v zahodnih državah. »Odraščal sem v Veliki Britaniji, v kapitalistični družbi. Ta denar mi odpira drugačen pogled na svet.« Kustos je dobil vtis, da bolj ko je gospodarstvo države stabilno, bolj so bankovci dolgočasni, in dodal, da ZDA niso spremenile dolarja od leta 1962 in niti ta dizajn se ne razlikuje kaj dosti od tistega iz leta 1862.
Poleg jugoslovanskega bodo razstavili tudi kitajski, vzhodnonemški, kubanski, ukrajinski, sovjetski denar ... Med zanimivejšimi so bankovec za 100 somalskih šilingov iz leta 1975, ki prikazuje, kaj država pričakuje od ženske. Na njem je upodobljena ženska s puško, lopato in otrokom. Zanimiva sta tudi kitajski juan iz leta 1980, na katerem so predstavniki moderne Kitajske (intelektualec, delavka na kmetiji in delavec v tovarni), ter kubanski bankovec s kratkim podpisom Che samega Ernesta Guevare.
Vloga denarja
»Videz bankovcev je treba zamenjati, ko se spremeni politična agenda. Denar je imel v komunizmu drugačno vlogo in zato je morala biti njegova podoba drugačna,« je povedal kustos londonske razstave. To drži, kajti prav prek videza denarja, sploh bankovcev, je mogoče razbrati tudi zgodovino posamezne države. Pri podobi denarja sta pomembna ikonografija in dizajn. Dizajniranje denarja je zahtevno umetniško delo, pri katerem je treba upoštevati državno-pravne norme. Izbira tem, motivov ali portretov je precej zapletena, saj tisti, ki dela likovno podobo, nima prostih rok.
O tem, da je likovna podoba denarja odraz družbe in politike, govori vrsta primerov. Na britanskem funtu, na primer, je na vsakem bankovcu lik kraljice, kar sporoča, kako pomembna je kraljevina. Evropa, ki je doživela že nešteto zgodovinskih sprememb, na bankovcih upodablja znanost in umetnost, s čimer poudarja predvsem lastno dediščino.
Pestra zgodovina dinarja
Zgodovina jugoslovanskega denarja ni prav dolga, je pa pestra. Sredi novembra 1919 so dali v promet prvi denar Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: papirnat, v vrednosti dinarja in pol. Takrat nova jugoslovanska država ni imela svoje denarne enote in so za uradno valuto razglasili dinar, denar Kraljevine Srbije. Emisijska banka Kraljevine SHS je začela delati 1. februarja 1920. Iz tistega časa je najbolj znan bankovec za 10 dinarjev, ker so ga edinega tiskali zunaj Evrope. Zmogljivosti Francoske banke, ki je sicer tiskala ta denar, so bile zasedene, zato so Francozi Kraljevini SHS svetovali, naj 10-dinarski bankovec tiska v New Yorku. Američani so nam odstopili svoj rezervni bankovec z vinjeto močnega golega človeka, ki obrača kolo (simbol napredka), Kraljevina SHS pa je nad kolesom dodala dve ženski, boginji delavnosti in znanosti, ter boga Merkurja kot simbol trgovine in obrti. Ta bankovec je po mnenju oblikovalcev najlepši jugoslovanski.
Domača izdelava
Leta 1929 je Kraljevina SHS s pomočjo Francoske banke ustanovila lasten Zavod za izdelavo bankovcev. S tem je Jugoslavija postala ena od petnajstih držav na stari celini, ki so obvladale proizvodnjo denarja. Med svetovnima vojnama so bankovce poleg francoskih umetnikov graverjev oblikovali domači uveljavljeni likovni umetniki.
Po razpadu Kraljevine Jugoslavije leta 1941 je razpadel tudi njen monetarni sistem, skupne jugoslovanske valute ni bilo več. Že prve dni okupacije je Neodvisna država Hrvaška v Nemčiji tiskala kune, avtorji likovnih rešitev so bili vrhunski hrvaški umetniki, na primer Ljubo Babić in Vladimir Kirin. V Srbiji, kjer je bil predsednik kvizlinške marionetne vlade Milan Nedić, so imeli dinarje, na katerih so bili upodobljeni velikani srbske zgodovine, na primer Vuk Stefanović Karadžić, Petar Petrović Njegoš. Avtor denarja je bil Dalmatinec Mate Zlamalik, profesor na likovni akademiji v Beogradu.
Begunska vlada v Londonu je znova ustanovila Narodno banko Jugoslavije, ki je v medvojnih letih izdala celotno serijo bankovcev z likom jugoslovanskega kralja Petra II. Karađorđevića. Ti bankovci niso nikoli bili v obtoku.
Med drugo svetovno vojno je bilo več neuspelih poskusov, da bi na osvobojenih ozemljih uvedli tako imenovani partizanski denar. Edini relativno uspešen poskus njegove uveljavitve so bili boni, ki jih je leta 1944 izdajal Denarni zavod Slovenije.
Likovno rešitev
Iz Moskve niso prihajali samo natisnjeni bankovci, temveč tudi socrealistična ikonografija. Ta je poudarjala težko fizično delo, ki so ga simbolizirali rudar, kovač in kmet. Avtorja prizorov iz delavskega življenja sta bila Mate Zlamalik in Omer Mujadžić. Povojne bankovce so zamenjali leta 1947.
Heralić in ne Sirotanović
V petdesetih letih se je pojavila nova serija bankovcev. To obdobje, zaznamovano s socrealističnim slogom, pooseblja Arif Heralić na bankovcu za 1000 dinarjev, ki ga bodo razstavili v Londonu, in ne rudar udarnik Alija Sirotanović, kar misli večina ljudi.
Opuščanje socrealistične ikonografije so napovedovali kiparski motivi Ivana Meštrovića in Antuna Augustinčića v šestdesetih letih. Novi denar so poslali v obtok leta 1965, ko je bila gospodarska reforma in je bila spremenjena nominalna vrednost – 100 »starih« dinarjev zamenjanih z enim »novim«. S spremembo starih dinarjev v nove sta bili izbrisani dve ničli, kar se je zgodilo tudi pri tiskanju novih bankovcev leta 1968.
V sedemdesetih letih so starim likom dodali novega. Prvič se je pojavil portret znanstvenika, in to svetovnega slovesa – Nikole Tesle, ki so ga narisali po predlogi Kršinićevega kipa. Avtor bankovca je bil Miodrag Petrović.
Maršalov lik pet let po smrti
Prvi bankovec s Titovim likom se je pojavil leta 1985, pet let po predsednikovi smrti. Vreden je bil 5000 dinarjev. Avtor idejne rešitve je bil akademski slikar Dragiša Andrić, avtor portreta pa slikar Nusret Hrvanović. Ta bankovec bo ostal v spominu tudi po napaki – na bankovcih s črkovnimi oznakami AA in ZA piše, da je leto Titove smrti 1930 in ne 1980. Zatem so od leta 1987 do 1989 izdali bankovce za 20.000, 50.000 in 100.000 dinarjev. Bankovca za 10.000 dinarjev niso nikoli izdali, ker se niso vse republike strinjale, da bo na njem Vuk Karadžić. Da bi se izognili nesoglasju, so na druge bankovce narisali izmišljene like – rudarja na 20.000 dinarjih, mlado žensko na 50.000 in deklico na bankovcu za 100.000 dinarjev. Znano je, da so zeleni bankovec za 50.000 dinarjev turisti nosili s sabo domov kot spominek, ker je bila na hrbtni strani risba Dubrovnika. Avtorja bankovcev sta Dragiša Andrić in Nusret Hrvanović. Na dveh naslednjih bankovcih šestmestne vrednosti so bili partizanski spomeniki, na bankovcu za milijon dinarjev iz leta 1989 pa je bila risba kmetice z ruto.
Med vlado Anteja Markovića je dinar devalviral in leta 1990 so dali v promet nove bankovce. Dizajn vseh je bil izenačen, razlikovali so se po velikosti. Avtor vseh je bil Dragiša Andrić. Na njih so bili izmišljeni liki deklice, dečka, kmetice z ruto, izjema je bil lik Nikole Tesle.
Slovenski tolar
Jugoslavija je v devetdesetih letih razpadla, na novo nastale države so vzpostavile svojo valuto. Slovenija je po osamosvojitvi leta 1991 vpeljala tolarje, najprej je poslala v obtok bone različnih vrednosti, te pa so postopno od leta 1992 zamenjali bankovci in kovanci. Bankovce je oblikoval Miljenko Licul, kovance prav tako on skupaj z Zvonetom Kosoveljem, portrete pa je naredil slikar Rudi Španzel. Bankovce so tiskali v Veliki Britaniji, na njih so bili liki pomembnih Slovencev in z njimi povezani motivi, na kovancih pa živali. Od leta 2007 imamo v Sloveniji evre.
