Tiskane izdaje
Javne zavode v kulturnem sektorju, vsaj večino, je zakonska zahteva, ki od njih terja plačilo več kot štiri milijone evrov zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev, spravila v finančne težave. A ne vseh. Sistemska krivičnost?
Zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU), posledica tako imenovane Virantove plačne reforme, določa, da se dolg države skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi poplača v največ dveh obrokih, prvi je bil konec letošnjega februarja, drugi je določen za konec januarja 2015.
Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor pravi, da so bila gledališča z izdatkom soočena nepričakovano, upravnica in umetniški vodja SLG Celje mag. Tina Kosi dodaja, da so ti stroški stvar ustanovitelja oziroma financerja zavodov.
Ministrstvo za kulturo je zagato rešilo s povečanim izplačilom rednih sredstev februarja, pogajanja o rebalansu proračuna so prinesla še 899.753 evrov. V »elitni skupini«, ki se za sredstva ni postavila v vrsto (in je denar torej vzela iz svojih, zasluženih, neproračunskih sredstev), so med drugimi Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodna galerija, Moderna galerija, Narodni muzej, Slovenski etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Pri odločanju o tem, komu nameniti manjkajoče denarje, se je ministrstvo opiralo na številke, ki so jih pokazala letna poročila javnih zavodov za preteklo leto in njihovo tekoče poslovanje, nauk zgodbe pa se zdi nespregledljiv: kdor posluje uspešno, naj pač plača, tisti, katerega bilance kažejo minus, pa bo posredno nagrajen.
Uršula Cetinski, nova generalna direktorica Cankarjevega doma, to komentira takole: »Princip solidarnosti po človeški plati razumem, po poslovni plati pa seveda ne motivira poslovno uspešnih, kar je tako na področju kulturne politike kot države v celoti slabo.«
