Mariborska kultura že občuti pomanjkanje denarja

Maribor – Nedavni protesti mariborskih kulturnikov so sicer začasno zamrznili stroge varčevalne ukrepe pri pripravi mestnega proračuna za letošnje leto, vendar nič ne kaže, da se bo položaj izboljšal. Župan Andrej Fištravec na informativni predstavitvi proračuna ni znal o kulturi povedati nič, pomanjkanje denarja pa se že pozna pri izvajanju programov.

V Pokrajinskem muzeju Maribor, kjer imajo težave tudi zaradi sistema dvanajstin, ki jih zaradi čakanja na rebalans državnega proračuna dobivajo od ministrstva za kulturo, so že napovedali opustitev oziroma osiromašenje nekaterih projektov in skrajšanje odpiralnih časov. Po besedah direktorice muzeja Mirjane Koren od občine, ki jih financira petinsko, namreč niso dobili pričakovanih zaposlitev prek sistema javnih del, zato jim drugega ni preostalo. Odslej bo muzej zaprt ob nedeljah in praznikih, ob delovnikih in sobotah pa bo ogled razstav mogoč le med 10. in 18. uro.

Težave tudi z dediščino EPK

Vendar to ni edini niti največji problem; večina institucij in programov se ubada z nepremostljivimi finančnimi težavami, ob tem pa se za obstoj borijo še tisti redki programi iz obdobja izvajanja projekta Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012, ki so se še obdržali. Teh je le peščica, ob Živih dvoriščih je uspelo organizatorjem pri življenju obdržati tudi enega najbolj domiselnih in inovativnih programskih sklopov EPK Urbane brazde. Tudi tukaj ni šlo brez težav; Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) se je moral zaradi izredno visoke najemnine, ki je znašala kar štiri tisočake na mesec, iz Valvazorjeve ulice preseliti v Tkalski prehod, poleg tega pa so za povsem neuporabne elaborate, ki so jih izdelali nekompetentni snovalci iz županovega kroga, zapravili okoli 24 tisoč evrov.

Veliko zanimanje za Tkalko

Ta denar bi jim prišel še kako prav, saj sistemsko financiranje ni urejeno, vendar po besedah vodje centra Karoline Babič za zdaj dokaj uspešno delujejo. Koncept zadružništva in socialnega podjetništva je namreč naletel na izjemno zanimanje; v tako imenovani Tkalki deluje že več kot trideset organizacij, v katerih dela okoli sedemdeset ljudi. Financirajo se različno, predvsem s prijavami na javne razpise, računajo pa, da se bo v naslednjih petih letih projekt vsaj v nekaterih panogah lahko financiral z lastnimi prihodki.

Vendar je to ena redkih svetlih točk. Večina drugih projektov je bodisi že izbrisanih ali se bori za preživetje, v skoraj povsem prazni mestni blagajni pa seveda tudi ni denarja za naložbe v kulturno infrastrukturo, ki so bile še nedolgo tega skoraj zagotovljene. Selitev Umetnostne galerije Maribor (UGM) v prostore nekdanje stavbe SDK na Trgu Leona Štuklja se ne premakne z mrtve točke, načrtovana novogradnja pa je tako in tako že odpisana.

Nič bolje ni z obnovo oziroma rekonstrukcijo Mariborske knjižnice, čeprav je tam dokumentacija pripravljena, gradbeno dovoljenje pa je že bilo izdano.

Kot poudarja direktorica Dragica Turjak, v novi evropski finančni perspektivi za investicije sicer ni predvideno veliko sredstev, lahko pa bi se projekt realiziral z drugačnimi programi, denimo v okviru obnove starih mestnih jeder ali energetske sanacije. Vendar bi se moral tega nekdo na občini lotiti in seveda zagotoviti vsaj petino lastnih sredstev – to pa bo pri tej več kot dvajset milijonov evrov vredni naložbi očitno nepremostljiva prepreka.