Tiskane izdaje
Turjaško palačo so odkupili od banovine, dve leti po ustanovitvi muzeja pa so odprli prvo stalno postavitev, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), pod okriljem katerih danes deluje Mestni muzej Ljubljana.
Načrti za ustanovitev ljubljanskega mestnega muzeja pa segajo v čas županovanja Ivana Hribarja (1896–1910), ki je ustanovil posebno mestno zbirko in bodočemu muzeju podaril starinsko zbirko orožja. Hribar je imel svojo vizijo za narodno osvoboditev. Njegov narodnostni boj je temeljil na predpostavkah, da je poleg vzpostavitve ekonomske moči potrebna tudi naša notranja osvoboditev, da bomo Slovenci lahko vzpostavili politično moč.
Vzpostaviti pa bi morali tudi kulturne institucije – muzeje, knjižnice, arhive ter postaviti spomenike slovenskim zaslužnim možem. Hribar je za protiutež »nemškemu« Rudolfinumu želel postaviti »slovenski« muzej, ki naj bi zbiral vse predmete, povezane z Ljubljano ter z vlogo mesta v duhovnem in narodnem smislu. Mestna občina je odkupovala likovna dela od umetnikov in s tem je Hribar zasnoval prvo likovno zbirko bodočega muzeja.
Korak k ustanovitvi se je zgodil tudi v Beogradu, in sicer leta 1934 na kongresu zveze mest Kraljevine Jugoslavije, kjer je takratni ljubljanski podžupan Evgen Jarc razpravljal o kulturni vlogi naših mest. Svojo vizijo je pozneje utemeljeval z besedami, da bodo v razvoju ljudske izobrazbe muzeji važno dopolnilo historično-filološkemu bistvu šol in univerz.
Mestni muzej Ljubljana je sprva vodil posebni kuratorij pri občini, k sodelovanju in urejanju zbirk so bili povabljeni nekateri strokovnjaki. Prva stalna postavitev, ki so jo odprli leta 1937, je v bivši Auerspergovi palači obsegala 14 sob. Predstavila je pregled stanovanjske kulture meščanstva od poznega srednjega veka do prve polovice 19. stoletja.
