Tiskane izdaje
Vprašanje vračanja umetnin, ki jih je italijanska oblast leta 1940 odpeljala iz Istre v Italijo, je ministrica v četrtek najprej izpostavila kardinalu Gianfrancu Ravasiju, predsedniku papeškega sveta za kulturo pri Svetem sedežu. Danes pa se je o tem pogovarjala še z ministrom Franceschinijem.
S pogovoroma je, kot je poudarila, zadovoljna, ker sta oba izrazila pripravljenost, da se vprašanje reši. Kardinal se namreč po njenih besedah zaveda, da sta kultura in kulturna dediščina zelo pomembni za lokalno skupnost, v tem kontekstu tudi umetnine, ki jih v Sloveniji zdaj ni. Sam sporazum je sicer v pristojnosti zunanjih ministrstev obeh držav.
Ministrici se zdi škoda, da so umetnine, ki jih je fašistična oblast odpeljala iz cerkva, muzejev in samostanov na slovenski Obali, da bi jih zaščitili pred vojno, nato pa so jih zadržali, shranjene v depojih. V Sloveniji pa imajo oltarji, samostani in nekatere občinske stavbe »prazna mesta«.
Ker pa gre po njenem mnenju za občutljivo politično vprašanje, se ga je treba lotevati na spoštljiv način, najslabša je politizacija. Sama ga je, kot pravi, odprla na tak način. Upa, da bo enako ravnalo tudi slovensko zunanje ministrstvo.
Vprašanje vračanja odtujenih umetnin je med Slovenijo in Italijo odprto že več let. Gre za okrog sto umetnin pomembnih beneških umetnikov od 14. do 17. stoletja. Ko je bila leta 2005 v tržaškem muzeju Revoltella tudi razstava nekaterih teh umetnin z naslovom Histria, je Slovenija ob zahtevi za vrnitev Italiji priložila še seznam, kot je bil objavljen v katalogu V Italiji zadržane umetnine iz Kopra, Izole in Pirana.
SSG Trst in tesnejše sodelovanje na področju kulturnega turizma
Sicer pa se je ministrica s kardinalom pogovarjala o sodelovanju pri varstvu sakralne kulturne dediščine. Kot gesto dobre volje ga je povabila na predstavitev monografije in obnovitvenih del Qualijevih fresk v ljubljanski stolnici ter na spremljevalno razstavo in simpozij konec leta 2015.
Z ministrom za kulturo pa se je Bizjak Mlakarjeva pogovarjala še o Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Pri tem je izpostavila težavo v zvezi s kriteriji, ki se tičejo števila predstav, kar zagotavlja novi zakonski dekret. Franceschini je obljubil, da bodo proučili možnost uporabe posebnih meril glede na specifično vlogo gledališča.
Kot so še sporočili z ministrstva, sta se strinjala, da bi k še tesnejšemu sodelovanju pripomogla tudi čimprejšnja sklenitev programa na področju kulture med državama, saj le-ta za novo obdobje še ni bil dokončno usklajen zaradi določb o vračanju v Italiji zadržanih umetnin. Dogovorila pa sta se za čim hitrejšo sklenitev bilateralnega sporazuma o filmski produkciji, ki bo predvidoma podpisan v Ljubljani.
Bizjak Mlakarjeva se je pri italijanskem kolegu zanimala tudi za tesnejše sodelovanje na področju kulturnega turizma, kjer je Italija primer dobre prakse, tudi področje turizma je v pristojnosti ministrstva za kulturo.
Popoldne bo ministrica skupaj s premierom Cerarjem predala faksimilirano izdajo celotne Valvasorjeve grafične zbirke Vatikanski knjižnici. Ponatis celotne zbirke – Iconotheco Valvasoriano – je ob podpori ministrstva izdala Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v nakladi sto oštevilčenih kompletov. Večino njih sta akademija in Republika Slovenija podarili najbolj prestižnim institucijam doma in po svetu.
