Odlikovanji za Benečanko in Rezijanko

Medalja za zasluge: Nagrada za dolgoletno delo na območju, kjer slovenski jezik ni samoumevno v rabi.

Objavljeno
09. december 2016 21.48
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Ljubljana – Slovenija se bo z medaljama za zasluge 12. decembra v predsedniški palači za predano delo v zamejstvu zahvalila Živi Gruden in Luigii Negro. Predsednik Borut Pahor ju bo odlikoval za velik prispevek k utrjevanju temeljev slovenske jezikovne in kulturne identitete v slovenski Benečiji ter za vztrajno in predano voditeljsko delo pri utrjevanju slovenske jezikovne in kulturne identitete Slovencev v Reziji.

Predlagatelji odlikovanja za Živo Gruden utemeljujejo s preprosto trditvijo, da sta živost in prisotnost slovenskega jezika v Benečiji zdaj večinoma rezultat tudi njenega srčnega 35-letnega dela. S svojimi dosežki je zaznamovala izobraževanje, jezikovno usposabljanje ter načrtovanje jezikovne, kulturne in socialne rasti slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini. Izkazala se je s strokovnim pedagoškim, raziskovalnim, publicističnim, lektorskim in prevajalskim delom. Njeno ime pa je neločljivo povezano z Dvojezičnim šolskim središčem v Špetru – edinim v Videmski pokrajini, kjer poučujejo slovensko –, ki ga je kot ravnateljica vodila 30 let od ustanovitve leta 1984.

Profesorica prihaja z Opčin pri Trstu, kjer se je rodila leta 1948. V Benečijo jo je zaneslo raziskovalno delo, kjer si je tudi ustvarila družino. Še vedno je zelo dejavna tudi kot avtorica strokovnih prispevkov, publicistka, prevajalka, priložnostni konzultant za jezikovna vprašanja, urednica ter vsestranska kulturna delavka. Pomembno vlogo je imela v povezovanju Beneške Slovenije s Slovenijo in njenim akademskim svetom ter pomagala odpirati vrata mladim Benečanom, ki so se odločili za študij na slovenskih univerzah.

»Kot viharnik, duša Rezije«

V predlogu za odlikovanje Luigie Negro piše, da je kot viharnik, v katerega treskajo strele nacionalizma, nestrpnosti in ignorance. Da je duša Rezije. »Medtem ona mirno in dostojanstveno že skoraj tri desetletja z ljubeznijo skrbi za obstoj slovenske rezijanske kulture in jezika na najzahodnejšem ter najbolj odmaknjenem delu slovenskega etničnega ozemlja. Njena vztrajnost in ponosna drža so lahko zgled vsem, ki se ne zavedajo pomembnosti jezika in kulture ter s tem bogastvom nemarno in neodgovorno ravnajo.«

Negrova je kulturna delavka, od leta 1990 v Zvezi slovenskih kulturnih društev v Reziji organizira kulturne dogodke, razstave in koncerte. Od marca 1991 do aprila 2015 je bila predsednica najpomembnejšega rezijanskega kulturnega društva Rozajanski Dum, od maja 1995 pa do danes pa je tudi predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi. Od leta 2009 je predsednica slovenske krovne organizacije Slovenska kulturno-gospodarska zveze za Videmsko pokrajino.