Prerivanje na malem knjižnem trgu
Agencija za varstvo konkurence: Večje založbe so v prednosti, v prid so jim razpisni pogoji agencije za knjigo.
Odpri galerijo
Agencija je ugotovila, da trg obvladujeta skupina Mladinska knjiga (na fotografiji prizor iz Konzorcija, največje slovenske knjigarne) in založba Učila International z verigo knjigarn Felix. Foto Jure Eržen
Agencija za varstvo konkurence (AVK) je zaradi več prijav opravila raziskavo knjižnega trga. Ugotovila je, da trg obvladujeta dva večja založnika, ki imata v lasti verige fizičnih knjigarn, s katerimi morajo manjše založbe skleniti dogovor o zastopanju, v knjižnicah pa so problematizirali portal Biblos.
Agencija je raziskavo knjižnega trga za področje leposlovja po poročanju Slovenske tiskovne agencije opravila »zaradi več prijav, ki so nakazovale domnevno kartelno dogovarjanje med založniki, zlorabo prevladujočega položaja in oblastno omejevanje pri dodeljevanju subvencij od javnih institucij založnikom«.
Ugotovila je, da na trgu delujejo številni založniki, zaradi lastništva fizičnih knjigarn pa trg obvladujeta skupina Mladinska knjiga z istoimenskimi knjigarnami in založba Učila International z verigo knjigarn Felix. »Ostale založbe navajajo, da morajo za približanje kupcem skleniti dogovor o zastopanju v fizičnih knjigarnah predvsem s tema dvema knjigotrškima mrežama. Večina založb ima sicer urejeno tudi spletno prodajo, ki za uspeh na trgu praviloma ne zadošča,« piše v sporočilu za javnost.
Na področju založništva so po navedbah AVK najpomembnejše založbe Mladinska knjiga z lastniško povezano Cankarjevo založbo, sledita založbi Beletrina in Učila International. Knjižnice menijo, da nobena založba nima prevladujočega položaja, zaradi česar bi izrivala ali omejevala druge založbe. So pa večje založbe pogosteje v stiku s knjižnicami, njihovi prodajni zastopniki jih večkrat obiščejo in jim tako pogosteje predstavijo novosti na knjižnem trgu. Kar nekaj knjižnic ima sklenjene pogodbe na ključ, s katerimi se s posamezno založbo vnaprej dogovorijo o nakupu določenega gradiva po katalogu. Največ knjižnic ima takšno pogodbo sklenjeno z založbo Beletrina. Vendar knjižnice dodajajo, da je dogovor okviren, da sta dogovorjena vrednost in izbrana vrsta gradiva okvirni in da pogodbe ni treba izvesti v celoti, saj za to ni penalov. Nekatere knjižnice imajo sklenjenih več takšnih pogodb, ki jih lahko predlaga vsaka založba, zato AVK tega glede na razpoložljive podatke ni ocenila kot konkurenčnopravno sporno.
Večjo težavo knjižnice po poročilu AVK prepoznavajo v Biblosu kot edinem portalu za izposojo e-knjig v Sloveniji, ki ga upravlja založba Beletrina. Knjižnice so namreč navedle, da skoraj polovico zneska, namenjenega nakupu e-gradiva, namenijo obveznemu plačilu uporabnine Biblosa, hkrati večino e-gradiva oziroma licenc kupijo pri njem. »Knjižnice poudarjajo, da bi si želele več izbire pri porabi denarja za e-gradivo, vendar alternativnega ponudnika ni videti. Ustanovitev in delovanje alternativnega portala je prepuščeno negotovi zasebni pobudi,« je navedla AVK.
AVK je pregledala tudi nekatere razpise agencije za knjigo (JAK) in ugotovila, da kljub transparentnemu ravnanju agencije realizacija sofinanciranja štiriletnih knjižnih programov ni v prid razvoju konkurence na knjižnem trgu. »Iz javno objavljenih rezultatov je namreč razvidno, da sredstva iz tega razpisa prejema zaključeno število založb z enakomernim financiranjem v celotnem obdobju 2015–2019, kar pomeni, da je stopnja konkurence v tem segmentu dokaj omejena. Kot največji posamezni prejemnik se kaže založba Beletrina, kot največje povezano podjetje pa skupina Mladinska knjiga s Cankarjevo založbo.«
Dodano je, da so razpisni pogoji oblikovani v prid večjim založbam. »Ker so največje založbe stalne prejemnice sredstev, s tem pridobivajo dodatne reference, zato jim je omogočen lažji razvoj. Manjše založbe brez ustreznega sofinanciranja oziroma pomoči reference bistveno težje dosežejo le z lastnimi sredstvi.«
O sestavi sveta JAK in očitkih, da je eden od članov sveta direktor založbe Beletrina Mitja Čander, AVK meni, »da lahko takšno sodelovanje JAK z enim od največjih prejemnikov javnih sredstev poraja dvome o transparentnem in uravnoteženem dodeljevanju javnih sredstev in negativno vpliva na stanje konkurence na trgu«. V AVK bodo problematiko »še naprej spremljali in po potrebi ukrepali skladno s pooblastili«.
Agencija je raziskavo knjižnega trga za področje leposlovja po poročanju Slovenske tiskovne agencije opravila »zaradi več prijav, ki so nakazovale domnevno kartelno dogovarjanje med založniki, zlorabo prevladujočega položaja in oblastno omejevanje pri dodeljevanju subvencij od javnih institucij založnikom«.
Ugotovila je, da na trgu delujejo številni založniki, zaradi lastništva fizičnih knjigarn pa trg obvladujeta skupina Mladinska knjiga z istoimenskimi knjigarnami in založba Učila International z verigo knjigarn Felix. »Ostale založbe navajajo, da morajo za približanje kupcem skleniti dogovor o zastopanju v fizičnih knjigarnah predvsem s tema dvema knjigotrškima mrežama. Večina založb ima sicer urejeno tudi spletno prodajo, ki za uspeh na trgu praviloma ne zadošča,« piše v sporočilu za javnost.
Prednost velikih založb
Na področju založništva so po navedbah AVK najpomembnejše založbe Mladinska knjiga z lastniško povezano Cankarjevo založbo, sledita založbi Beletrina in Učila International. Knjižnice menijo, da nobena založba nima prevladujočega položaja, zaradi česar bi izrivala ali omejevala druge založbe. So pa večje založbe pogosteje v stiku s knjižnicami, njihovi prodajni zastopniki jih večkrat obiščejo in jim tako pogosteje predstavijo novosti na knjižnem trgu. Kar nekaj knjižnic ima sklenjene pogodbe na ključ, s katerimi se s posamezno založbo vnaprej dogovorijo o nakupu določenega gradiva po katalogu. Največ knjižnic ima takšno pogodbo sklenjeno z založbo Beletrina. Vendar knjižnice dodajajo, da je dogovor okviren, da sta dogovorjena vrednost in izbrana vrsta gradiva okvirni in da pogodbe ni treba izvesti v celoti, saj za to ni penalov. Nekatere knjižnice imajo sklenjenih več takšnih pogodb, ki jih lahko predlaga vsaka založba, zato AVK tega glede na razpoložljive podatke ni ocenila kot konkurenčnopravno sporno.
Večjo težavo knjižnice po poročilu AVK prepoznavajo v Biblosu kot edinem portalu za izposojo e-knjig v Sloveniji, ki ga upravlja založba Beletrina. Knjižnice so namreč navedle, da skoraj polovico zneska, namenjenega nakupu e-gradiva, namenijo obveznemu plačilu uporabnine Biblosa, hkrati večino e-gradiva oziroma licenc kupijo pri njem. »Knjižnice poudarjajo, da bi si želele več izbire pri porabi denarja za e-gradivo, vendar alternativnega ponudnika ni videti. Ustanovitev in delovanje alternativnega portala je prepuščeno negotovi zasebni pobudi,« je navedla AVK.
Dvomi o uravnoteženosti in transparentnosti
AVK je pregledala tudi nekatere razpise agencije za knjigo (JAK) in ugotovila, da kljub transparentnemu ravnanju agencije realizacija sofinanciranja štiriletnih knjižnih programov ni v prid razvoju konkurence na knjižnem trgu. »Iz javno objavljenih rezultatov je namreč razvidno, da sredstva iz tega razpisa prejema zaključeno število založb z enakomernim financiranjem v celotnem obdobju 2015–2019, kar pomeni, da je stopnja konkurence v tem segmentu dokaj omejena. Kot največji posamezni prejemnik se kaže založba Beletrina, kot največje povezano podjetje pa skupina Mladinska knjiga s Cankarjevo založbo.«
Dodano je, da so razpisni pogoji oblikovani v prid večjim založbam. »Ker so največje založbe stalne prejemnice sredstev, s tem pridobivajo dodatne reference, zato jim je omogočen lažji razvoj. Manjše založbe brez ustreznega sofinanciranja oziroma pomoči reference bistveno težje dosežejo le z lastnimi sredstvi.«
O sestavi sveta JAK in očitkih, da je eden od članov sveta direktor založbe Beletrina Mitja Čander, AVK meni, »da lahko takšno sodelovanje JAK z enim od največjih prejemnikov javnih sredstev poraja dvome o transparentnem in uravnoteženem dodeljevanju javnih sredstev in negativno vpliva na stanje konkurence na trgu«. V AVK bodo problematiko »še naprej spremljali in po potrebi ukrepali skladno s pooblastili«.
