Priznanja najbolje oblikovanim delom

Društvo oblikovalcev Slovenije je izbralo sedem izstopajočih del v letošnjem letu.

čet, 17.11.2016, 20:00

Društvo oblikovalcev Slovenije je devetič podelilo priznanja Oblikovalski presežki za izstopajoča dela v letošnjem letu. To je najvišje priznanje oblikovalske stroke v Sloveniji.

Strokovna žirija med prispelimi deli nagradi tista, ki so po njeni oceni najbolje oblikovana in ki prispevajo k razvoju in dvigu vizualne kulture okolja na različnih področjih oblikovanja. Ocenjuje grafično, industrijsko, unikatno, prostorsko, scensko oblikovanje, oblikovanje notranje in zunanje opreme, prostorov, scenskih postavitev in multimedijskih celostnih rešitev. Letos je na razpis prispelo 25 del, žirija pa je podelila sedem priznanj za oblikovanje in eno za življenjsko delo.

Zaradi izenačene kakovosti kar sedmih prijavljenih del žirija ni podelila glavnega priznanja Oblikovalski presežek, temveč je sedmim najboljšim delom podelila priznanje Oblikovalski dosežek.

Nagrajeni projekti

 

Foto: Arhiv Društva oblikovalcev Slovenije

Nahrbtnik Atlexa (idejna zasnova Sebastian Petač, Matjaž Berlak, Borut Dolenec, Mojca Ilc Klun, oblikovanje: Nina Malovrh, Mitja Hojak), ki je hkrati večnamensko telovadno orodje in morda celo zaščita pri hudem padcu. Gre za »posebneža«, ki deklarativno izstopa, je prepoznaven in oblikovalsko neoporečen.

Foto: Arhiv Društva oblikovalcev Slovenije

Daru:jem (Danijela Grgič) - moto blagovne znamke Dar:ujem je ustvariti dar, ki ga lahko poješ. Okusi slovenske potice in domačih medenjakov iz skrbno izbranih sestavin so ujeti v kozarec. Sladke dobrote so zatem zavite v culo, večnamensko laneno krpo, ki lahko postane tudi predpasnik. Oblikovanje je dosledno skromno, a obenem polno. Ilustracija Silvana Omerzuja, naravna barva lanu, izbrana steklena embalaža in grafično oblikovanje delujejo kot celota, ki je prepoznavna in prijazna.

Foto: Arhiv Društva oblikovalcev Slovenije

Nakit (Huberto Široka), pri katerem avtor prepleta svoje odlično obrtno srebrokovaško znanje in kreativnost. je oblikovan polno in hkrati prefinjeno, masivno in obenem elegantno, močno in hkrati nežno. Skozenj uporabniku in gledalcu sporoča, da tu ne gre več zgolj za formo, temveč za sredstvo; ne gre več za izdelovalca, ampak za pripovedovalca. Med njegovimi deli prav nakit najbolj odraža avtorjev pogled na svet: »Ko kitim človeka, kitim prostor; ko kitim prostor, kitim človeka.«

Foto: Arhiv Društva oblikovalcev Slovenije

Idrija Almaden (Irena Gubanc, Mateja Škofič) je nova stalna postava v Mestnem muzeju v Idriji, katere namen je predstaviti tehniško dediščino živega srebra. Razstava je konceptualno sveža in vsebinsko bogata: razdeljena je na štiri smiselno prepletene sklope. Glede na kompleksne znanstvene vsebine in muzejske artefakte je postavitev zelo informativno oblikovana, ob tem pa ne izgublja estetsko-senzorične izkušnje. Ta je še posebej dobro rešena s pomočjo premišljene uporabe barve. Vsaka tema je obdelana svojstveno, a pri tem celota ne izgublja enotnosti.

Foto: Arhiv Društva oblikovalcev Slovenije

Okusi dišečega Krasa (Jana Pečečnik Žnidarčič), knjižica, ki prikazuje ljubezen do kraškega gastronomskega izročila in sodobne kreativne kuhinje. V njej so predstavljena tri samonikla kraška zelišča skozi umetelno izbrane recepte in narisane pogrinjke. Knjižico bogati kreativni preplet več zanimivih tehnik ilustracije (s poudarkom na inovativno uporabljenem kolažu), risbe, fotografije in poetične oblikovalske subtilnosti, s katerimi zaživi vonj Krasa in njegovih kulinaričnih značilnosti.

Foto: Arhiv Društva oblikovalcev Slovenije

Kult 316 (Jožica Curk) - Biotehniški izobraževalni center je pridobil sodobni Center kulinarike in turizma, namenjen usposabljanju in izobraževanju vrhunskih hotelskih, gostinskih in drugih turističnih delavcev. Center ni zgolj navadna šola, ampak je v njem ustvarjeno okolje, kjer so študenti v vsakodnevnem stiku z obiskovalci in tako izkustveno izpopolnjujejo svoje znanje. Temu je sledilo tudi oblikovanje interierja, ki je za šolski tip objekta na izjemno visoki kakovostni ravni. Interier Kulta 316 ima zato pomembno vlogo tudi pri vzgajanju o kulturi bivanja.

Foto: Arhiv Društva oblikovalcev Slovenije

Ulla (Cica Gajić Grabovac, Damjan Malis, Luka Mali, Matic Kovačič)- razvojni guru Elon Musk je prerokoval, da bo človek kmalu potreboval komponento v obliki elektronskega čipa, ki mu bo omogočala pot do sobivanja z umetno inteligenco, saj ta v marsičem že prekaša človeške zmožnosti, naravne zaznave pa nam počasi odmirajo. Na podlagi tega razumevanja nastajajo pripomočki, ki bi jih nedavno gladko zavrnili: da je človek žejen, naj bi vedel že sam. Resničnost trga kaže drugačno sliko in zato je nastala Ulla: naprava kot rešitev ogroženim z izsušitvijo.

Priznanje za življenjsko delo

Priznanje za življenjsko delo je prejela Meta Hočevar, arhitektka, scenografka, kostumografka, režiserka in profesorica. V gledališče je prišla kot mlada, a že uveljavljena arhitektka in začela delati kot scenografka. Njene scenografije so vzbudile pozornost s svežim pristopom in novim razumevanjem prostora.

Povedala je, da jo zanima prostor kot kraj dogodka in igre, osvobodila ga je dekorativnosti in ga z oblikovanjem postavila ob bok sodobni likovnostjo druge polovice 20. stoletja. Scenografije, ki jih je oblikovala, so tako postale samostojne in avtonomne stvaritve, ki so obenem avtentično vpete v uprizoritve, jih soustvarjajo in sodoločajo.

Pot celostnega razumevanja gledališkega je nadgradila z oblikovanjem kostumografije ter kot režiserka v več uprizoritvah v Sloveniji in tujini. Med drugimi je sodelovala z gledališči v Gradcu, Kölnu, Dunaju, Moskvi, Ameriki ter se kot avtorica predstavila na veliko prestižnih festivalih, med njimi na Dunajskih slavnostnih tednih, Štajerski jeseni v Gradcu, Mittelfestu v Čedadu.

Znanje in prelomno razumevanje oblikovanja likovnosti gledališča je predavala kot nosilka predmeta scenografija na Akademiji za radio, film in gledališče v Ljubljani. S tem je pomembno preoblikovala razumevanje gledališča v širšem smislu in dojemanje sodobnega prenesla na svoje študente.

Prejela je številne nagrade in priznanja kot scenografka in kot gledališka univerzalna umetnica, med njimi Prešernovo ter več nagrad za scenografijo in režijo.

Prijavi sovražni govor