Tiskane izdaje
Akcija Kulturni evro, ki se je precej burno začela v prvih mesecih letošnjega leta, je te dni sklenila svojo »prvo edicijo«, pravijo v sporočilu za medije, ki so ga poslali iz Kina Šiška. Z obveznim »prostovoljnim« prispevkom dveh evrov, ki so ga od konca februarja pobirali na brezplačno izdane vstopnice, so zbrali 5688 evrov, s tem denarjem pa bodo financirali projekt skupine Your Gay Thoughts, ki bo predstavljen v Kinu Šiška.
Najprej spomnimo, kakšna je predzgodovina tega »družbenoodgovornega projekta«, kot so ga označili njegovi avtorji v Kinu Šiška. Aprila 2013 je vodja za stike z javnostjo Centra urbane kulture Kino Šiška Uroš Bonšek na spletnem portalu Airbeletrina opisal, kako ga povsem brezsramno z vseh strani obstreljujejo z zahtevami po brezplačnih vstopnicah. V njegovem prispevku je bilo čutiti jezo do tistih, ki so »nekulturni do kulture« oziroma niso pripravljeni plačati poštene cene za pošteno opravljeno delo umetnikov.
Obračun z »zastonjkarji« je v Kinu Šiška prišel na vrsto malo manj kot leto dni pozneje, ko so uvedli Kulturni evro. Plačati ga mora vsak obiskovalec te javne ustanove, zapisan na listi gostov ali novinarjev, pa tudi vsi imetniki letnih vabil in prejemniki nagradnih vstopnic. Izjema so otroci, gibalno in senzorno hendikepirani ter fotografi in snemalci, ki niso navzoči na celotnem dogodku, ampak svoje delo opravijo v nekaj minutah.
Razburjenje v javnosti je bilo ob uvedbi projekta veliko, saj gre za precej unikaten mehanizem poslovne politike javnega zavoda. Največ jeze je bilo med novinarji in kritiki, ki morajo za opravljanje svojega dela v Kinu Šiška odslej plačevati.
Kino Šiška: same pohvale
Po koncu »prve edicije« iniciator projekta Uroš Bonšek pravi: »S projektom Kulturni evro smo nadvse zadovoljni. Začel se je sicer medijsko burno, ampak nadaljevanje je bilo precej mirnejše. Tudi med obiskovalci so bili odzivi le pozitivni in pohvalni.
Zato akcijo nadaljujemo tudi v prihodnjem letu. Če se še spomnite, se je za podobne namene v nekdanjem sistemu plačevalo samoprispevek (izgradnja Cankarjevega doma), iz novejšega časa pa poznamo kulturni tolar, ki je bil namenjen revitalizaciji kulturne dediščine.« Pravi tudi, da imajo podobne projekte tudi institucije v tujini, nekatere zbirajo sredstva za humanitarne organizacije, drugi plačilo (recimo novinarske akreditacije) porabijo za administrativne in materialne stroške. Kot primera navaja filmska festivala v Rotterdamu ali Berlinu.
Poziv k priključitvi h Kulturnemu evru so poslali tudi drugim javnim zavodom s področja kulture. Priključil se mu ni nihče, so pa nekateri uvedli (neodvisno od Kina Šiška) svoje različice dobrodelnega samoprispevka. V SNG Drami vabljene obiskovalce premier ob prevzemu brezplačne vstopnice prosijo, naj donirajo dva evra za sklad »Odstiramo nove svetove«, ki omogoča mladim iz socialno ogroženih družin brezplačno abonentsko spremljanje gledaliških predstav.
Donacija je prostovoljna in ne velja za novinarje, kritike, selektorje festivalov in vse, ki prireditve obiskujejo službeno. Projekt so v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in Skladom 05 – ustanova za družbene naložbe v Drami začeli že leta 2013, ko so obiskovalce gledališča pozvali, naj del dohodnine namenijo v dobrodelni sklad. V letošnji sezoni je bilo iz zbranih sredstev podeljenih 70 botrskih abonmajev, je povedala Barbara Štrukelj.
Tudi v Mini teatru podpirajo otroke iz socialno ogroženih družin in brezposelne. Oboji imajo namreč brezplačen vstop v njihovo gledališče. Kritiki, novinarji, študenti AGRFT in člani ZDUS pa imajo pri vstopnicah popust, je pojasnil direktor Mini teatra Robert Waltl.
V Slovenskem stalnem gledališču Trst za izdane brezplačne vstopnice že nekaj let zaračunavajo dva evra. Kot je pojasnila računovodkinja gledališča Barbara Briščik, od 538 vstopnic, kolikor jih lahko izdajo za posamezno predstavo, jih popolnoma brezplačno dajo le 16. Za te ne plačajo DDV, za vse druge pa plačujejo italijanski državi davek. Pokrijejo ga z zaračunavanjem dveh evrov vsem dobitnikom teh vstopnic.
V Kinu Šiška nameravajo projekt Kulturni evro nadaljevati tudi v prihodnji sezoni. Že na prvem plačljivem dogodku v letu 2015 začenjajo zbirati sredstva za sofinanciranje izdaje knjige umetnika (artist's book).
Zdenko Matoz, Delo: Uvedba plačevanja dveh evrov za novinarje in druge, ki službeno obiskujejo dogodke v Kinu Šiška, je nesprejemljiva in nemoralna. Plačevati zato, da smeš opravljati svoje delo v javnem zavodu, ki za delovanje in program prejema denar davkoplačevalcev, pomeni zapiranje javnega prostora pred javnostjo. Negativno izkušnjo stopnjuje tudi vsakokraten trud, pa dobiš pravi račun, s katerim lahko pri delodajalcu uveljavljaš strošek dela dveh evrov.
S tem imajo na Eventimu, pri mojem delodajalcu in na banki za pet do deset evrov stroškov in obilico nejevolje ter zapletov. Kolegi novinarji, ki niso redno zaposleni in jim nihče ne povrne tega stroška, pa se, tako kot drugi kolegi, vse pogosteje izogibajo temu javnemu zavodu. In kot pravijo domači glasbeniki, zasebni bar Prulček naredi za ljubljansko in slovensko glasbeno sceno več kot javni Kino Šiška.
Andrej Predin, Slovenske novice: Ideja Kulturnega evra ima v ozadju absurd − v Kinu Šiška so očitno imeli velike težave s seznami gostov in novinarskimi seznami, kot krivce za to pa so prepoznali novinarje. Postavili so nas pred zid kot zastonjkarsko drhal in diletante in na nas začeli kazati s prstom. Nadalje je nastala diferenciacija med »pravimi« novinarji, se pravi tistimi, ki so Kulturni evro podprli, in drugimi, ki ga nismo podprli.
Osebno me je Kulturni evro zelo prizadel, saj sem prej imel s predstavniki Kina Šiška dobre odnose, nenadoma pa sem postal diskreditiran. Med novinarji, ki plačujejo ta samoprispevek, je tudi veliko prekercev, socialno ogroženih ljudi, ki morajo zdaj financirati dejavnost javnega zavoda. Poudariti moram tudi, da ni res, da podoben prispevek poznajo tudi v tujini. Veliko obiskujem koncerte v tujini, pa česa podobnega še nikoli nisem plačal.
Borut Mehle, Dnevnik: Kulturni evro razumem kot ukrep, ki je posledica velikega števila zastonjkarskih obiskovalcev v Kinu Šiška. Kot tak se mi zdi sprejemljiv, veliko število gratis vstopnic pa se mi zdi škodljivo za kompletno sceno. Z množičnim izdajanjem zastonjkarskih vstopnic se vlečejo običaji iz devetdesetih let, ko je bilo veliko kulturne ponudbe zastonj in se je publika navadila neplačevati vstopnice. Popolnoma nesprejemljivo pa se mi zdi, da morajo Kulturni evro plačevati novinarji in tehnično osebje, ki v Kino Šiška ne prihajajo na zabave, temveč opravljat svoje delo.
To je rušenje vzajemnega odnosa med prireditelji in mediji, ki je standard in konvencija. To je rušenje novinarske integritete, pa čeprav za samo dva evra. Seveda privoščim vsakemu, ki bo ta denar dobil, da nekaj naredi iz njega, čeprav v šov biznisu v tovrstne dotacije ne verjamem. Šov biznis je biznis.
Boštjan Tušek, 24ur.com: Ali se je s Kulturnim evrom zajezilo zastonjkarstvo v Kinu Šiška, je seveda vprašanje. Vsi zastonjkarji s(m)o namreč zdaj prišli do vstopnic po dva evra namesto po 20 evrov ali več. Je pa dejstvo, da so imeli celo fotografi, ki so prišli fotografirat samo prve tri pesmi (na tak način naj bi bili praviloma opravičeni prispevka), večkrat težave, ker so jih nepoučeni za blagajniškim pultom »davili« z omenjenim »davkom« na opravljanje njihovega dela.
Glede glasovanja sem zgolj na enem od nedavnih koncertov opazil neki na roko napisan listek na blagajni, kamor so »prosto po Prešernu« delali kljukice, sicer pa vse čestitke zmagovalni skupini.
