Tiskane izdaje
Bogataj odlikovanje, kot je dejal ob prevzemu, razume tudi kot priznanje njegovi vedi etnologiji, ki ni usmerjena samo v reševanje kulturne dediščine in njeno raziskovanje, ampak tudi v ustrezne interpretacije in predvsem v pomoč vsakokratni sodobni družbi, kako je treba s temi stvarmi ravnati.
Temeljno področje Bogatajevega raziskovalnega in pedagoškega dela je proučevanje slovenske ljudske kulture – vsakodnevnega življenja, dela, ustvarjanja, verovanj, šeg in navad Slovencev skozi zgodovino. Je avtor in soavtor več kot 70 knjig ter 150 razprav, številnih strokovnih in poljudnih člankov ter nosilec različnih projektov, povezanih s slovensko etnografijo.
Promotor dediščine, sladokusec in zaslužni profesor
Kot piše v utemeljitvi odlikovanja, je kot poznavalec etnoloških posebnosti, ki so se zarisovale v slovenski narodni značaj skozi življenjske okoliščine, tradicijo in zgodovino, postal pomemben glas varovanja, visokega vrednotenja in promocije slovenske kulturne dediščine med Slovenci doma in po svetu.
Med temeljna področja njegovega raziskovalnega in strokovnega delovanja spadata tudi kulinarika in gastronomija. Je avtor sistema za ocenjevanje rokodelskih izdelkov, gastronomskih strategij osrednje Slovenije in Gorenjske ter soavtor Strategije razvoja gastronomije Slovenije.
Svoja znanja je prenašal na študente oblikovanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem, predvsem pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je vodil oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo in katedro za etnologijo Slovencev. Leta 2011 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor.
Do medalj s kurenti, plesom in slovenskimi ribiči na Tržaškem
Brumen je medaljo prejel za 20 let zavzetega uveljavljanja slovenske etnografske dediščine in uspešnega vodenja kurentovanja. Direktor kurentovanja na Ptuju je od leta 1995. Tradicionalno prireditev so pod njegovim vodstvom dopolnili s številnimi novimi programskimi vsebinami, hkrati se je kurentovanje razvilo v enega osrednjih etnoloških karnevalov v Evropi.
Samca je Pahor odlikoval za prispevek k ohranjanju slovenske nesnovne dediščine na področju ljudskega plesnega izročila. Z odrskim poustvarjanjem ljudskega plesa se je Samec srečal že v mladosti. Med drugim je plesal v Akademski folklorni skupini Študent, ki jo vodi že več kot 40 let. Zasnoval je številne odrske folklorne postavitve, bil je tudi idejni vodja in umetniški oblikovalec programa festivala Fokart v Mariboru.
Košuta in Volpi Lisjak sta medaljo prejela za zasluge pri razkrivanju pomena ribištva in pomorstva za slovensko zgodovino v Tržaškem zalivu ter pri gradnji in delovanju Ribiškega muzeja tržaškega Primorja v Križu pri Trstu. Bila sta glavna pobudnika ideje o Ribiškem muzeju, ki je postal ena najpomembnejših identifikacijskih točk slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Svojo zamisel sta začela uresničevati pred več kot poldrugim desetletjem. Po entuziazmu, predanosti, vztrajnosti in pogumu vseh vključenih v projekt gradnji tržaškega ribiškega muzeja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru ni para, piše v utemeljitvi.
